Strah pred molitvijo ali kaj imajo Božji otroci z nacionalizmom, privatizacijo in neoliberalizmom

V Sloveniji razsaja strah, bolje rečeno, fobija.  Beseda, ki se pri nas, skupaj z raznimi predponami, v dominantnem medijskem diskurzu večinoma pripisuje ljudem desnih vrednot.

Oni »nasprotujejo pravicam istospolnih,« zato so homofobi. Ne sprejemajo beguncev brezpogojno in odprtih rok, zato so ksenofobi. Izražajo pomisleke o gradnji džamije z denarjem sumljivega porekla, zato so islamofobi. Skratka, slovenski desničarji so, vsaj po prepričanju domačih levičarskih prosvetljenih intelektualcev, »fobi«, kakršnikoli že.

A ob spremljanju medijskega mainstreama vse bolj dobivam občutek, da je s to njihovo anti-fobijo nekaj hudo narobe. Bolje rečeno, iz antifobije vse bolj prerašča v nekakšno fobijo pred fobijo, ali krajše, fobofobijo. Ta strah je v posameznih primerih tako močan, da lahko skoraj že govorimo o težko prikriti agresivni anksioznosti.

Pretiravam? Poglejmo spodnji primer.

Včeraj sem si po prejetem namigu odvrtel kultno oddajo  1. programa Radia Slovenija Studio ob 17h. V tisti uri so štiri dame odmevnih strokovnih nazivov soglasno zagovarjale ustavno pravico do »svobodnega odločanja o rojstvu otrok« in si obenem neskromno pripisovale zasluge, da je ta »svoboščina« po osamosvojitvi ostala zapisana v vrhovni pravni akt države.

Vse lepo in prav, Ustavo se spoštuje, če se z njo strinjamo ali ne. Prav tako nacionalni radio z mnenjsko harmoničnim izborom sogovornic ni presenetil, saj navsezadnje vemo, koliko je tam ura, četudi je ne napovejo.

Presenetila pa je bujna domišljija, s katero so zbrane doktorice skupini posameznikov, ki pred ljubljansko porodnišnico molijo za pravice nerojenih otrok … pripisovale lastnosti družbeno nevarnih aktivistov.

Strokovna diagnoza

Prezamudno bi bilo navajati vse uporabljene izraze, zadostoval bo uvodni citat gostje dr. Metke Mencin-Čeplak: »gre za poskus, da se odpre novo polje političnih bojev, na katerih se nasprotniki pravice do abortusa počutijo varne … (ob dobljenih referendumih) jim dodatno samozavest daje vzpenjajoči se nacionalizem, vsi poskusi rekonstrukcije javnih podsistemov, težnje po privatizaciji zdravstva ter neoliberalna ideologija vitke države.«  

Priznam, da bi bil, neveden, ob tovrstni analizi spoštovane doktorice sociologije kar prestrašen. Pred porodnišnico se torej s ciljem rušenja javnih sistemov politično borijo samozavestni nacionalisti, goreči zagovorniki privatizacije in neoliberalne ideologije vitke države (?!?).

O vseh teh v eni sapi izrečenih nesmislih niti ne nameravam razpravljati. Dovolj je pogled na te razgrete molivce s tako pestro politično agendo:

Strah pred kom ali čem?!

Strah ima velike oči, pravijo in omenjena poznopopoldanska fobofobična radijska seansa niti ni edina takšne vrste.

Še pred tem, v času zadnje referendumske kampanje, se je novoustanovljeni Svet za sovražni govor pri Mirovnem inštitutu dramatično odzval na nekaj, kar so definirali kot: »nesprejemljivo zastraševanje«, ki deluje kot »sprožilec mobilizacije« in izvira iz »avtorjevih homofobnih pojasnil o tem, zakaj je potrebno glasovati proti.«

Tovrstnega odziva na sovražni govor so bile deležne zapisane besede farana šempetrske župnije Antona Arka: »ker vem, da "če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni graditelji", bom za zmago družine nad eksperimentalno homoseksualno skupnostjo vsak dan srčno molil k sveti družini in sv. Jožefu, varuhu družine.«

Predstavljena primera imata dve skupni točki. Prva je Nataša Pirc Musar, ki je pod omenjeni odziv podpisana kot predsednica Sveta za sovražni govor. Glede molivcev  pa je v medijih dejala, da naj raje molijo doma, kot pa to počnejo pred porodnišnico in izvajajo pritisk na ženske.

In druga skupna točka v obeh primerih je preganjanje molitve.

Come on, moti vas molitev?!?

Brez težav bi razumel, če bi vse te moderne emancipirane liberalke zmotilo, da bi aktivisti mimo hodeče nosečnice zmerjali z »morilkami otrok« in jim preprečevali dostop do porodnišnice.

Ampak molitev?!? Početje, katerega globoko v sebi dojemajo kot prazne marnje v namene čaščenja fiktivne podobe starca s sivo brado, ustvarjene kot priročen bavbav za preprosto ljudstvo?!?

Če res verjamejo, da molitev nima haska niti toliko, kot je črnega za nohtom, v čem je torej njihov problem?!?

Nesamozavestno samozavestne

Edina smiselna razlaga je, da samozavest v resnici izgubljajo oni, ki so še iz nekih drugih časov vajeni, da je edino njihovo stališče pravo, zveličavno in družbeno sprejemljivo. Zdaj vse bolj spoznavajo, da njihovo čislano mnenje v pluralni, internetno svobodni in komunikacijsko razviti družbi pri ljudstvu ni vredno piškavega oreha, če ni indoktrinirano preko medijskega monopola in ideološko nadzorovanega vzgojno-izobraževalnega procesa.

Ob tem ni čudno, da jih grabita panika in strah ter da si na vse pretege preko uvedbe kazenskega pregona skušajo povrniti monopol nad interpretacijo edino sprejemljivega družbenega vedenja.

A časi edine zveličavne njihove resnice so, vsaj dokler smo Slovenci del razvitega sveta, hvala Bogu, minili.