Strup in kače

Sv. Matej poroča, kako je Jezus razposlal apostole. Naročil jim je, naj oznanjajo evangelij, obenem pa naj izganjajo hude in nečiste duhove, ozdravljajo bolezni, očiščujejo gobave, obujajo mrtve. Sv. Marko navaja na vzporednem mestu Jezusovo obljubo, da jim ne bo škodo­valo, tudi če bodo prijemali kače in kaj strupenega izpili.

Ali veljajo ta naročila tudi za današnje Jezusove učence?

Hudi duhovi našega časa so laži, krivice, maščevalnost, kletvine... Jezusovi učenci jih izganjajo, ko govorijo resnico, se zavzemajo za spravo, odpuščajo krivice, vračajo hudo z dobrim...

Nečiste duhove izganjajo, ko v poplavi nebrzdane spolnosti in tako imenovane svobodne ljubezni vztrajajo pri oznanjevanju odgovorne ljubezni, predzakonske duhovne priprave na ljubezensko-spolno življenje v zakonu...

Telesno zdravje morejo vrniti bolnikom le redko. Posredujejo pa jim tolažbo vere in molitve, zaupanje v božjo Previdnost, nadnaravni pogled na trpljenje in smrt...

Jezusovi učenci ne obupajo

Usoda gobavcev je bila v Jezusovih časih težja od drugih bolnikov, ker so morali biti ločeni od skupnosti. Za današnje Jezusove učence bi to pomenilo, naj nikogar zaradi vere, narodnosti, prepričanja ali česarkoli ne izločijo iz obsega svoje ljubezni. Gobavost je bila bolezen, ki ni dajala upanja v ozdravljenje - Jezusovi učenci ne smejo nikdar nad nikomer in nad ničemer obupati.

Mrtvih ne morejo priklicati nazaj v življenje. Morejo pa se zavzemati za žive in vztrajno zatrjevati, da nihče na svetu nima pravice segati po tujem življenju, pa naj bo komaj spočeto ali pa od starosti, dela in tr­pljenja izčrpano.

Koliko strupa je bilo izlitega v preteklih letih in še danes na Boga, Cerkev, papeža, škofe, duhovnike in vernike. Koliko kačjih sikov so morali slišati nekateri Jezusovi učenci po zaporih, vojašnicah, šolah in drugih okoljih.

Tistim, ki so ostali Jezusu zvesti, nič od tega ni škodo­valo. Nasprotno, mnoge od njih je to še bolj utrdilo, da so vztrajali v dobrem in po Jezusovem zgledu služili ljudem.