Študija: zaprtje šol je ena najučinkovitejših metod za omejitev širjenja koronavirusa

Številne pobude tako preko medijev kot tudi socialnih omrežij že mesece, zadnje tedne pa še posebej, spodbujajo k čim prejšnjemu odprtju šol. A študija, ki jo je v nedeljo objavila švicarska visoka šola ETH Zürich kaže, da je zaprtje šol eden najučinkovitejših ukrepov v boju proti pandemiji koronavirusa, saj je ta ukrep močno zmanjšal mobilnost v državi.

Še učinkovitejša od zaprtja šol je bila sicer prepoved zbiranja z več kot petimi osebami in zaprtje restavracij, barov in nenujnih trgovin.

Medtem ko v Sloveniji pod pritiskom, da mora biti vračanje otrok in dijakov v šole pririteta in se zgoditi čim prej, kot je mogoče, nastajajo vedno nove pobude, izjave in peticije. Epidemiološki podatki glede na vladni načrt sproščanja kažejo, da otroci v nobeni slovenski regiji tudi po 18. januarju še ne bodo poslani v šole.

Otroke bi radi v šolah čim prej

Včeraj je Dijaška organizacija Slovenije ministrstvu za izobraževanje in vladi poslala pismo, v katerem predlagajo hitrejše vračanje dijakov v šole, še posebej dijakov zaključnih letnikov in tistih, ki opravljajo praktično izobraževanje. Ti bi se po njihovem predlogu v šole morali vrniti že v rdeči fazi, ne v oranžni, kot je predvideno trenutno.

Čez vikend smo lahko brali pobudo, v kateri so podporniki pobude Otrok ne damo od ministrice za šolstvo zahtevali, da se takoj odprejo vse šole in vrtci in sicer brez kakršnegakoli pogojevanja.

»Otroci nočejo nositi mask, se testirati, cepiti in imeti medsebojne razdalje! Želijo se smejati, družiti, objemati ... Zato jim moramo stati ob strani in pomagati, ter njihovem imenu tudi spregovoriti. To je naša dolžnost!« so zapisali.

Že pred njimi smo brali zgrožene zapise predstavnikov učiteljskih združenj, že ves čas epidemije pa tudi učiteljskega sindikata. A kovanec ima dve plati in po besedah ministrice se na ministrstvo obračajo tudi starši, ki si želijo, da se otroci v šole ne bi vrnili prehitro. V Nemčiji so ti starši celo zamaknili vrnitev otrok v šole.

Takole je situacijo opisala dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije:

Zagotovo se, kje.Nas so obvestili,da na gimnaziji ne bo zacetka pouka za zakljucne razrede ta ponedeljek, zaradi nasprotovanja starsev,ampak teden dni kasneje. Ni bilo FB skupine :)Nemci niso tako prezentni na socialnih omrezjih,bi rekla. In ne tako tehnolosko napredni kot Slo ;)

— Polona Fijavz (@PolonaFijavz) January 9, 2021

Kaj pravi znanost?

V Švici se je sicer zaprtje šol izkazalo za enega najučinkovitejših ukrepov v boju proti pandemiji koronavirusa, kaže študija, ki jo je v nedeljo objavili na ETH Zürich. Zaradi zaprtja šol se je namreč za 21,6 odstotka zmanjšala mobilnost kar je močno pripomoglo k zajezitvi epidemije.

V študiji so s pomočjo telekomunikacijskih podatkov ocenili 1,5 milijarde premikov. Študija sicer kaže, da sta dva ukrepa še bolj zmanjšala gibanje ljudi kot zaprtje šol. Prvi je prepoved srečanj z več kot petimi ljudmi – zaradi nje se je gibanje ljudi zmanjšalo za 24,9 odstotka, sledi pa ji zaprtje restavracij, barov in trgovin, ki niso nujni za vsakdanje življenje, ki je premike ljudi zmanjšala za 22,3 odstotka.

Kot je dejal avtor študije Stefan Feuerriegel so z zaprtjem šol starši in učitelji vse bolj ostajali doma, ker je vplivalo na njihovo mobilnost in na število okužb, katerih število se je tako zmanjšalo za približno petino.

Rezultati nove študije ETH sovpadajo z ugotovitvami ocene oxfordske univerze, ki je bila sredi decembra objavljena v reviji Science.

Slovenska vlada sicer zagotavlja, da je odprtje osnovnih šol za učence prve triade in vrtcev njena najvišja prioriteta. Kljub temu glede na epidemiološke podatke še niso izpolnjeni pogoji, da bi v vrtce in šole lahko šli otroci do tretjega razreda. Prva možnost vračanja otrok v šolo bi bil, ob izpolnjenih pogojih, prihajajoči ponedeljek.