SunContract kritičen do ministrstva, ki ne pripravi sistemske rešitve

Foto: Jernej Prelac/Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Prvega oktobra je začel veljati nov omrežninski akt, za katerega pri SunContractu menijo, da bo postal glavna ovira za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Poleg tega bo znatno povečal stroške večini lastnikov sončnih elektrarn, ki so prvi prispevali k zelenemu prehodu in so vključeni v shemo net-meteringa.

Na današnji tiskovni konferenci (7. oktober) je Gregor Novak, soustanovitelj podjetja SunContract, predstavil dve ključni novici, ki so ju prejeli v prejšnjem tednu. Ustavno sodišče jih je obvestilo, da ne bo presojalo njihove pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti pravil za delovanje trga z električno energijo. Pojasnili so, da mora SunContract prej izčrpati vsa pravna sredstva – kar pomeni, da morajo zaradi nastale škode najprej vložiti odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo. Šele ko bodo izčrpali vsa druga pravna sredstva, bi lahko ustavno sodišče odločalo o njihovi pobudi – kar pa se lahko zgodi šele čez več let. Ustavni sodnik Rajko Knez je v svojem odklonilnem ločenem mnenju poudaril, da odškodninski postopek enostavno ne pomeni učinkovitega sodnega varstva. “Pošiljanje posameznikov na dolgotrajno odškodninsko pravdo je neživljenjsko v gospodarskem okolju, hkrati pa zanika tudi ustavno določeno pristojnost ustavnega sodišča,” je ocenil.

Agencija za energijo prepovedala zaračunavanje stroškov finančne izravnave

Pod drugo točko so na konferenci sporočili, da jim je Agencija za energijo z odločbo prepovedala zaračunavanje stroškov finančne izravnave. Stroški nastajajo zaradi dobave električne energije samooskrbnim odjemalcem v sistemu net-meteringa, kar je Novak v nadaljevanju tudi bolj podrobno pojasnil – strošek nastaja, ko je strošek prevzemanja elektrike iz omrežja višji, kot je bil v času oddajanja v omrežje. Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo net-meteringa, imajo pravico, da na letni ravni iz omrežja prevzamejo toliko energije, kot so jo v omrežje oddali – ne glede na trenutne tržne cene. Razliko v ceni so morali od 1. februarja letos kriti dobavitelji sami. Po Novakovih besedah bodo imeli dobavitelji s tega naslova letos skupno 18 milijonov evrov stroškov, od tega SunContract 1,8 milijona – kar pomeni mesečno 30 evrov na odjemalca. Poleg tega je Novak še izpostavil, da dodatnega stroška v višini 30 oz. 36 evrov strankam še niso zaračunali, tako da jim ni treba ničesar vračati.  

Kljub opozorilom in aktivnostim, ki smo jih sprožili dobavitelji, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo do danes še ni pripravilo sistemske rešitve,” je Novak povedal, da z ministrstva pravzaprav ne dobijo prav nobenega odgovora – pa čeprav je državna sekretarka Tina Seršen v pismu januarja zatrdila, da se ministrstvo zavezuje, da bo s prenovo zakonodaje na tem področju dopolnilo sistemsko ureditev na področju samooskrbe. “Neaktivnost ministrstva še dodatno povečuje negotovost na trgu električne energije in onemogoča vzpostavitev stabilnih pogojev za delovanje sheme,” je Novak opozoril ter dodal, da se dobavitelji niti ne morejo ustrezno pripraviti na prihodnje leto, saj ministrstvo ni pripravilo nobene rešitve. Novak je še ocenil, da agencija s prepovedjo zaračunavanja stroškov strankam od njih zahteva, da zavestno ustvarjajo izgubo. Kar je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, ki nalaga, da podjetja ravnajo kot dobri gospodarji.

Vir: SunContract

Kaj sploh je net-metering

Net-metering je shema, ki so jo v nekaterih državah zasnovali kot podporni mehanizem za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije. Ključni element te sheme je, da gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo sončnih elektrarn, omogoča, da presežek energije shranijo v omrežju, ko jo potrebujejo, pa jo lahko prevzamejo nazaj, in sicer v razmerju 1:1. Ta način je po besedah Novaka še posebej ugoden v nočnem času ali pa pozimi, ko je lastna proizvodnja veliko nižja ali pa sploh ni mogoča. Novak je poudaril, da sistem net-meteringa že od samega začetka ni bil dobro zasnovan, plačevanje stroškov finančne izravnave je bilo namreč skrito v tako imenovanem nemerjenem odjemu. Nastale stroške so tako dobavitelji pokrivali sorazmerno glede na število strank v nemerjenem odjemu. V zadnjem času so cene na trgu električne energije začele močno nihati – v urah, ko samooskrbi odjemalci odjemajo električno energijo iz omrežja, so v povprečju za 100 odstotkov višje od cen v času, ko odjemalci energijo oddajajo v omrežje. To dobaviteljem predstavlja visoke stroške – sploh ker imajo stranke z zakonom zagotovljeno pravico letnega net-meteringa ne glede na trenutne tržne cene.

Dobavitelji električne energije, združeni v Energetski zbornici, so med drugim predlagali, naj država najde vir financiranja za pokrivanje stroškov net-meteringa. Dolgoročno rešitev pa vidijo v tem, da bi se za vse s samooskrbnimi sončnimi elektrarnami uvedlo sistem, ki velja, odkar ni več sheme neto meritev. Torej da se oddana in prejeta energija obračunava sproti, investicije pa se spodbuja na drug način, na primer s subvencijami za baterijske hranilnike. Ob tem je Novak sicer opozoril, da strank v nič ne morejo prisiliti, pridobljeno pravico pa se težko naknadno odvzame. “SunCotract je od samega začetka tisti, ki se bori za pravice samooskrbnih strank. Vse stranke, ki so šle v investicijo v sončno elektrarno, so šle v to z obljubo države, da imajo pravico do letnega netiranja – in to brez stroškov. To pravico imajo in borimo se, da jo tudi obdržijo. Bili so na nek način zavedeni, če so zdaj stvari negotove in se spreminjajo,« je opozoril Novak in v nadaljevanju še pojasnil, da v SunContractu strankam omogočajo prenos viškov, kar nekatere v energetskem sektorju moti.

Višek energije se lahko porazdeli med ostale družinske člane

Višek električne energije gre namreč po uredbi oziroma po zakonu dobavitelju električne energije. Ampak SunCotract je to vrnil nazaj strankam – tisti, ki so električno energijo proizvedli, jo lahko porazdelijo tudi na koga drugega, na primer na mamo ali pa na hčerko. »Mi gledamo širše, vsaj na nivoju družine,« je zatrdil Novak, ki je povedal, da so šli še korak dlje, višek energije lahko stranka prenese tudi šele naslednje leto. »Omogočili smo prenos viškov, ne da bi ga zaplenili, kot večina drugih dobaviteljev, ampak smo strankam vrnili, kar so sami proizvedli,« je Novak opazil, da njihova skrb za družine nekatere zelo moti. »Do leta 2050 moramo biti vsi samooskrbni – če naredimo celotno družino samooskrbno, ali to ni v skladu z energetsko politiko cilja o samooskrbnosti do leta 2050?« je še vprašal. Net-metering je namreč shema, ki se je začela z uredbo 2015, ko je država morala nekako spodbuditi zeleni prehod. Postavljeno kvoto je Slovenija ujela z nekajletno zamudo – pa še to ravno zaradi 800 milijonov investicij fizičnih in pravnih oseb, ki so investirale v samooskrbne elektrarne. Pot do brezogljične družbe se še nadaljuje, do tja naj bi prišli nekje do leta 2050. »Vse te investicije so pripomogle, da je Slovenija plačevala manj kazni, ker nismo dosegli norm, ki nam jih je postavila EU, mi pa smo se z njimi strinjali,« je še spomnil Novak.

Da bi bil strošek z zagotavljanjem elektrike nižji, SunContract ponuja tudi upravljanje sončnih elektrarn in porabe. Novak in direktor prodaje Jernej Škoflek sta povedala, da lahko s pametnim upravljanjem praktično izničijo povišanje stroška za omrežnino. Slednja bo za lastnika sončne elektrarne s toplotno črpalko po njihovih izračunih na letni ravni višja za 180 do 200 evrov. Poudarila sta, da aktivno upravljanje odjema in proizvodnje omogoča tako razbremenitev omrežja kot tudi zmanjševanje stroškov nove omrežnine na priključno moč.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike