Takšna mučenja se dogajajo v sirskih zaporih. Svet pretresen zaradi še enega sirskega dečka (video)

Od začetka konflikta v Siriji leta 2011 je po zadnjem poročilu Amnesty International (AI) v sirskih zaporih umrlo 17.723 ljudi.

Jetniki večinoma umirajo zaradi mučenja s strani varnostno-obveščevalnih služb Asadovega režima. Pri tem številka ne predstavlja celovite slike, saj ne vključuje več tisočih priprtih. 

Svet pa je danes pretresel posnetek petletnega sirskega dečka, ki so ga potegnili iz ruševin v Alepu, kjer se bije neizprosen boj med Asadovimi in uporniškimi silami.

Mučenje v sirskih zaporih ni zgolj plod petletnega konflikta - že v desetletju pred letom 2011 je v zaporih umrlo po 45 ljudi letno. Se je pa od leta 2011 število žrtev drastično povečalo - za več kot šestkrat.

Je pa konflikt s seboj prinesel množične aretacije in zapiranje ljudi v ječo. Družbeno angažiran človek se lahko kaj hitro znajde za zapahi; med zaporniki prevladujejo novinarji, aktivisti za človekove pravice, zdravstveni delavci in kdorkoli, ki bi lahko potencialno oporekal vladi.

"Dobrodošlica" že na poti v pripor

Aktivisti AI so govoril s 65 preživelimi zaporniki, ki so bili žrtve nasilja v zloglasnem sirskem vojaškem zaporu Saydnaya iz okolice Damaska.

Zlorabe pa so se dogajale še preden so žrtev pripeljali v priporni center. Tam je priprtega pričakal obred "dobrodošlice", kjer so ga pazniki pretepali s kovinskimi predmeti in električnimi kabli.

Nekatere metode mučenja so bile po pričevanjih že tako vsakdanje, da so dobile imena: leteča preproga (desna risba) je sestavljena iz dveh lesenih plošč, med katere se v zvitem položaju namesti žrtev, nato pa se ji stopala pritiska čim bližje obrazu.

Dobrodošlici je sledil "varnostni pregled", ki so ga pazniki izkoristili za spolno nasilje nad ženskimi zapornicami.

Z roko v roki z mučenjem gre v priporu zasliševanje, saj se je mučenje uporabljalo za izsiljevanje priznanja krivde, zaradi katere se je posameznik znašel za zapahi.

Pomanjkanje vode, hrane, zraka

V zaporih je bil po besedah preživelih omejen dostop do vode, hrane in zdravstvene oskrbe; ljudje so umirali zaradi obskurnosti, kot je infekcija zaraščenega nohta.

Nekega dne je v zaporu prenehalo delovati prezračevanje, zaradi česar se je zadušilo sedem zapornikov. Več kot petdeset zapornikov so lahko natrpali v celico z devetimi kvadratnimi metri, zato so morali spati v izmeni ali pa kar čepe, včasih celo ob truplih.

Mučenje je bil pogost prijem tudi v zaporih, kjer so se kazni delile zaradi raznoraznih malenkosti. Pogosta praksa je bila obešanje zapornika za zapestja in nato pretepanje z lesenimi ali plastičnimi palicami, prav tako ni bilo redko žganje z ogorki cigaret.

Več žrtev je dejalo, da so bili priče pobojem mimo zakona in celo mučenjem do smrti. Omar, eden izmed prič, je opisal, kako so varnostniki pod grožnjo s smrtjo prisilili enega moškega, da je posilil drugega.

Nekaterih zapornikov "sploh niso aretirali"

Velikokrat sirska vlada zanika, da so zapornike sploh kdaj aretirali ali pa prikrivajo, kje se nahajajo.

Nihče od preživelih v zaporu ni imel stika z zunanjim svetom. Nekateri sorodniki so lahko prišli do kakšnih informacij s podkupovanjem paznikov, a je bilo vedno odprto vprašanje ali je vest res resnična.

Poziv Rusiji in ZDA

"Že desetletja sirske vladne sile uporabljajo mučenje kot sredstvo za zatiranje svojih nasprotnikov," trdi Philip Luther, direktor programa za Bližnji vzhod in severno Afriko na Amnesty International.

"Danes se mučenje izvaja kot del sistematičnega in širokega napada, usmerjenega zoper vsakogar med civilnim prebivalstvom, ki ga sumijo nasprotovanja vladi ter predstavlja zločine zoper človečnost," dodaja. 

Zato poziva, da mora mednarodna skupnost, predvsem pa ZDA in Rusija, ki sopredsedujeta mirovnim pogovorom za Sirijo, takšne zlorabe postaviti na prioritetno mesto v pogovorih s sirskimi oblastmi.