Talibani sestavljajo vlado

Talibanska oblast gre počasi v smeri institucionalizacije. Tako je omenjena džihadistična skupina pred dnevi razglasila emirat (uradno Islamski emirat Afganistan), danes pa so tuji mediji poročali, da v Kabulu potekajo pogajanja za vzpostavitev nove afganistanske vlade. Danes je na pogajanja prispel soustanovitelj talibanov Abdul Gani Baradar.

Kot poroča francoska agencija AFP, so se predstavniki talibanov v Kabulu sestali s starešinami in politiki, med drugim tudi z znanim afganistanskim voditeljem Abdulahom Abdulahom, ki trenutno vodi svet za spravo. Vodstvo talibanov je bilo dolgo zavito v tančico skrivnosti in zato javnosti neznano, v zadnjem času pa so imena postala javnosti bolj znana. Kdo so voditelji neusmiljenih džihadistov, ki bi lahko v prihodnosti krojili usodo države?

Vrhovni vodja skupine je Habitulah Ahundzada. Vodstvo je v naglici prevzel leta 2016, ko so ameriške sile z letalnikom usmrtile njegovega predhodnika mulo Mansurja Ahtarja. Pred tem Ahundzada ni bil javno izpostavljen, in je veljal bolj za versko osebo kot za vojaškega poveljnika.

Tudi sedaj se njegova vloga mnogo bolj nanaša na versko življenje skupine kot pa na vojaške ali politične odločitve. V javnosti se pojavlja bolj ali manj s sporočili ob islamskih praznikih. Po nevedbah AFP-ja mu je zvestobo kot "emirju vernikov" prisegel tudi vodja Al Kajde Abu Ajman al-Zavahiri, kar je zagotavljalo dobre odnose med militantnima skupinama.

Mula Abdul Gani Baradar se je rodil v Kandaharju, od koder talibani tudi izvirajo. V 70. letih naj bi se bojeval proti sovjetskim silam ob strani mule Omarja, s katerim sta radiklano skupino ustanovila kot protiutež anarhiji in korupciji v 90. letih, ki je sledila odhodu sovjetskih sil. Od leta 2001 se je bojeval proti silam koalicije, leta 2010 pa so ga zahodne obveščevalne službe prijele v Pakistanu.

Sledila so zaporniška leta, nakar je bil leta 2018 izpuščen in premeščen v Katar. Postal je vodja talibanskega političnega urada in kot tak nadzoroval podpis sporazuma o ameriškem umiku. Kot poroča STA, se je pogovarjal z Donaldom Trumpom in se večkrat srečal s sekretarjem Mikeom Pompeom. Po padcu prve talibanske vladavine naj bi se tudi pogajal s tedanjim voditeljem države Hamidom Karzajem, da bi talibani priznali novo pro-zahodno administracijo.

Siradžudin Hakani je sin slavnega vojaškega voditelja, ki se je bojeval proti Sovjetski zvezi, in prihaja iz t.i. Hakanijevega omrežja, ki slovi kot ena najnevarnejših oboroženih frakcij v Afganistanu. Slovijo po samomorilskih bombaših, odgovorni pa naj bi bili za večino samomorilskih napadov v Kabulu v zadnjih letih. Omrežje naj bi tudi morilo in z namenom pobiranja odkupnin ugrabljalo predstavnike afganistanske oblasti, pa tudi Zahodnjake. Izvirajo iz visokih gora vzhodnega Afganistana, veljajo za dokaj neodvisne, a so močno prisotni v talibankih odločevalskih strukturah.

Mula Jakub, sin pokojnega nekdanjega voditelja mule Omarja, je predsednik talibanskega vojaškega odbora, kateremu so odgovorni poveljniki na terenu, zadolženi za izvedbo vstajniških operacij. Jakub zaradi kultnega statusa svojega očeta predstavlja dejavnik poenotenja med talibani, nekateri pa namigujejo, da je njegova prisotnost v vrhu gibanja zgolj kozmetične narave.

Zgoraj omenjeni ljudje veljajo za najmočnejše figure talibanskega sveta, in oblast se je po bliskovitem prevzemu oblasti koncentrirala v njihovih rokah. Izidi pogajanj še niso znani, jasno pa je, da bo v primeru afganistanskega emirata v prihodnosti šlo za versko obarvano vladavino, kar pod vprašaj postavlja spoštovanje človekovih pravic in svoboščin po zahodnih standardih. Modernizirani talibani so pred kratkim sicer zatrdili, da bodo spoštovali pravice žensk v okviru šeriatskega prava:

https://twitter.com/MHacek/status/1427720403653431307