Tam so zmaji
Jožefmarija Escrivá de Balaguer se je rodil 9. januarja 1902 v Barbastru v Španiji. Kot duhovnik je 2. oktobra 1928 prepoznal Božji klic, naj ustanovi Opus Dei, 1943 pa še duhovniško družbo Svetega križa. Od leta 1946 je v Rimu deloval v več vatikanskih dikasterijih in postal papeški prelat. Umrl je 26. junija 1975. Papež Janez Pavel II. ga je leta 1992 razglasil za svetega. Goduje 26. junija.
Novinar Roberto Torres začne leta 1982 raziskovati življenje svetniškega kandidata Escrivája, s katerim je njegov oče Manolo prijateljeval v otroških letih. Zdaj ostareli Manolo, ki je še vedno odtujen od sina Roberta, čeprav se že počasi poslavlja s sveta, začne pripovedovati otroške spomine. Vrne se v leto 1911, ko sta se z Escrivájem igrala in potikala po njihovi tovarni čokolade, kjer ju je nenavadni direktor Honorio povabil tudi za preizkuševalca okusov. Toda s finančnim propadom tovarne je propadlo tudi njuno prijateljstvo ...
Režiser in scenarist Roland Joffé izhodišče zgodbe postavi v (sicer izmišljeno) tovarno čokolade Escrivájevih, kjer direktor Honorio malemu Escriváju poda duhovno lekcijo ob kakavovem zrnu: »S potrpežljivostjo, znanjem, trudom in ljubeznijo bo dalo to zrno božanski okus, ki izvira od znotraj … Ampak – nima vsak okusa za božansko.«
Jožefmarija ga očitno ima, zato bo moral skozi boje in preizkušnje (Tam so zmaji!), da bo v njem dozorel okus po Bogu. Sad tega bo Opus Dei. Jožefmarija in njegov mladostni prijatelj Manolo sta na duhovni ravni prikazana kot Abel in Kajn, prvi prepojen z Bogom in preprosto vdan v preganjanje in tudi pokorjenje z bičanjem, drugi kot izdajalec v bratomorni državljanski vojni.
Manolo, ki je izmišljen lik, naj bi nosil dramaturško težo filma, a mu to ne uspe. Zanimiva, karizmatična in resnična zgodovinska osebnost Jožefmarije Escrivája je nekje na stranskem tiru pripovedi, v pričakovanju, da bo zasijala v svoji slavi, kar pa se ne zgodi. Zgodba se namreč zapleta v Manolovi tragičnosti, o kateri se Escriváju sploh ne sanja. Film tako še zdaleč ni biografija o ustanovitelju gibanja Opus Dei, čeprav so njegovi člani sodelovali kot producenti in svetovalci.
Režiser Joffé, ki se je 1986 podpisal pod slovito dramo Misijon, pred gledalca ponovno postavlja kontrast med junaškim duhovnikom in pokvarjenim vojakom, med njima pa se zvrsti raznobarvna paleta nenavadnih likov: od sprevodnika v metroju, lepe madžarske partizanke, pa vse do nenavadne psihiatrične bolníce. Ob tem pa se zdi, da nas s pripovedjo o svetniku želi spomniti, da z odpuščanjem vedno osvobodiš sebe in da nismo vsi svetniki. Vsi pa smo sposobni to postati.
O filmu
naslov: Tam so zmaji (There Be Dragons) čas trajanja: 122 minut država in leto: Španija, ZDA in Argentina, 2011 režija: Roland Joffé igralska zasedba: Charlie Cox, Wes Bentley, Olga Kurylenko, Rodrigo Santoro
Ocena primernosti
PG – zaradi prizorov vojne, streljanja in nasilja naj si otroci ogledajo film v spremstvu staršev.
Zanimivosti
Naslov filma izvira iz opozoril na starih zemljevidih – hic sunt dracones (tukaj so zmaji) – s katerimi so bila označena nevarna ali neznana območja.
Dostopnost
There Be Dragons | Xumo Play
Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 153, str. 57.
1 komentar
Anton Vidmar
Zmaji(dinozavri ) so davno izumrli. So pa ljudje našli njihove ostanke in po tem sklepali,da zmaji še vedno nekje živijo. Moj komentar se ne nanaša konkretno na temo,pač pa na tiste,ki še vedno fantazirajo o zmajih,vesoljcih in podobnih neumnostih. Verjetno so nekje v vesolju še kakšna bitja,je pa absolutno predaleč,da bi okrog nas letali.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.