Test iz antijanšistične retorike, ki ga je opravil Golob, ni dovolj za vodenje države

»Gallupov test da informacijo o tem, kaj je v nas dobrega, pokaže, katere so naše najmočnejše značilnosti oziroma vrednote, na katerih področjih si najboljši, na katerih pa manj dober. Tako je gotovo lažje sestaviti učinkovite ekipe in se izogibati morebitnim konfliktom,« smo lahko slišali maja lani odgovarjati za Delo predsednico Državnega zbor Urško Klakočar Zupančič. Podobne parametre »iz poslovnega sveta« naj bi uporabil premier Golob tudi pri sestavi svoje ministrske ekipe in drugih pomembnih funkcijah v svojem sistemu.

Takrat smo lahko brali naslovnice, kot je bila denimo: »Robert Golob, politik novega kova« konec maja v istem časopisu. V istem članku je sedanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon dejal: »Včasih morda hitrih besed, a vedno premišljenih dejanj. Je odličen strateg, vizionar in tudi dober vodja.«

Sedaj pa smo lahko spremljali, kako ga je v teku leta dni zapustila četrtina vlade. Pri tem, da gre za ministre iz kvot Svobode. Če preskočimo leto dni, se lahko spomnimo izjave samega premierja Goloba, ki je maja 2023 v nekem podkastu dejal: »Ker ni materialnih koristi in ne ugleda vstopiti v politiko, se je zato sprožil proces negativne selekcije, ko normalni, pošteni in delovni ljudje v politiko raje ne vstopijo.«

Vse te in še kake druge izjave so bile znanilec tega, kar sta premier Golob in enostranska medijska krajina zavračala, vse dokler je skrbel za njihove parcialne interese: da ne razume politike in demokratičnih procesov. Prvi opomin tega so bile taktike SDS-a z začetka mandata. Že tukaj je napoved ministra Arčona o strateških kvalitetah premierja Goloba padla na bolj jalova tla. Ista izjava je opozorila na element, ki je polnil naslovnice celotno preteklo leto – hitre besede. Hitre besede premierja Goloba so določale tempo, usmeritve in korake aktualne vlade. Ampak problem je bil, da so bile to hitre besede pred kamerami brez vnaprejšnjih seznanitev vpletenih. Spomnimo se lahko vseh mogočih obljub. »Normalne, poštene in delovne ljudi v politiki« pa je moralo to spravljati v neizmerno nepotrebno stresne situacije.

Test iz antijanšistične retorike ni dovolj

Gallupov test je sicer mogoče na papirju sestavil ekipo, ki med seboj nima konfliktov. Je pa jasno, da ima težave z vodjo. S tistim, ki mu za umestitev na svoj položaj ni bilo treba opraviti istega testa. Opravil je zgolj test iz antijanšistične retorike. Vendar se samo s tem izpitom ne da voditi tako velikega sistema, kot je država. Njegov stil vodenja, kar se je v političnem zaodrju opozarjalo vse od nastopa te vlade, je le argument moči namesto moč argumenta. Prikaz tega je ravno odhod ministra Brežana. Na ministrovi strani so bile moč argumenta, strokovna in zakonska podlaga. Na koncu pa ga je odnesel samo argument moči.

V Golobovem ožjem krogu ostajata samo dve vrsti ljudi. Tisti, ki se podredijo v tišino, ker nimajo druge možnosti, in drugi, ki pri svojem delu uporabljajo isto metodologijo. 

V Golobovem ožjem krogu ostajata tako samo dve vrsti ljudi. Tisti, ki se podredijo v tišino, ker nimajo druge možnosti, in drugi, ki pri svojem delu uporabljajo isto metodologijo. Najbolj opazno je to v državnem zboru, kjer poslanci predlagajo in potrjujejo sporne zakone po tekočem traku. Opozicija opozarja, strokovna državnozborska pravna služba opozarja in celo govori o neustavnostih in neusklajenostih z drugo zakonodajo. Ampak na koncu tega nihče od golobje vlade noče slišati, ker dokler je na njihovi strani argument moči, strokovnost in državotvornost umirata v tišini.

Uporaba argumenta moči

Medijski prostor je preprosto premajhen, da bi lahko deloval kot varovalo javnega interesa, ker v njem v realnosti ni konkurence. Če ni lastniških povezav, so pa kadri v veliki večini iz istega gnezda. Gnezdo, ki drugega kot vladni PR ne zna izvajati. Namreč, če nekaj diši po korupciji, je videti kot korupcija ter imaš dokaze, da je korupcija, to preprosto ne sme biti in ni korupcija. Dokler se seveda ne poravnajo določeni planeti političnega vpliva in je dan signal, da je nekaj ali nekdo problem. Najlepši prikaz tega je premierjeva neomajna podpora svojim ministrom. Čim premier izjavi, da ima minister ali ministrica njegovo polno zaupanje, je to signal, da je lov odprt in da je omenjeni v resnici že politično truplo.

Ena izmed povednih izjav premierja Goloba je nastala v zadnjem času, ko je ob odhodu ministrice Šinkove dejal: »Včasih sem res presenečen nad tem, kako ljudje, ki prvič vstopijo v politiko, začnejo dojemati svojo vlogo v politiki, in marsikomu zmanjka osnovne treznosti, ki jo sicer verjetno ima, preden vstopi v politiko.« Ministrici Šinko je treba čestitati za eno in edino stvar tekom njenega kratkega mandata – in to je njen slog odhoda. Namreč – velja jo razumeti, da po vseh pritiskih, ki jih je doživljala glede vrste tem in zakonodajnih idej, ki so bile popolnoma nestrokovne, preprosto uporabi enak argument moči, kot ga uporablja njen šef.

To, da premierju Golobu pri njegovih hitrih besedah in ukrepih, ki sledijo, zmanjka »osnovne treznosti«, pa ostaja edina stalnica te vlade. To in dosledno izpolnjevanje socialističnih zavez stranke Levica. Pri tem velja spomniti na še eno premierjevo izjavo zadnjih dni, ko je dejal: »Ko se nek proces znajde v slepi ulici, je treba skrbnika procesa zamenjati.« Se je celoten proces te vlade znašel v slepi ulici?

Pri tem, da šola instant politikov producira vedno slabše kopije originalne ideje, ki imajo vedno krajšo razpolovno dobo, se vseeno velja spomniti na eno bridko resnico: večina ljudi je volila točno za to, kar imamo.