Tina Seršen, ki ne preverja, kaj podpiše, postala vodja pravnega sektorja na Vrtovčevem ministrstvu

Vir: gov.si
POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenska politika je polna presenečenj, a karierna pot Tine Seršen, nekdanje državne sekretarke, na zdaj že ukinjenem Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), izrazito izstopa. Po majski reorganizaciji vlade leta 2026, ko se je energetski resor pod vodstvom podpredsednika vlade Jerneja Vrtovca (NSi) združil z infrastrukturo, Seršenova sicer ni več državna sekretarka. Zasedla pa je položaj, ki ob njenih preteklih dejanjih zbuja resne dvome. Pristala je namreč na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, ki ga vodi minister Jernej Vrtovec (NSi in podpredsednik vlade RS), kjer je sedaj vodja Sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve v Direktoratu za energetiko. Zato očitki zdaj letijo tudi na novega ministra Vrtovca.

Ključni dogodki okoli kanala C0

Jedro spora sega v 29. december 2023, ko je Seršenova podpisala odločbo, da presoja vplivov na okolje (PVO) za vgradnjo armiranobetonske kinete pri kanalu C0 ni potrebna. S tem je omogočila nadaljevanje izjemno tveganega projekta ljubljanske občine čez vodonosnik Ljubljanskega polja. A zataknilo se je pri elementarni zakonitosti. Upravna inšpekcija je namreč maja 2024 ugotovila, da v splošnem pooblastilu takratnega ministra Bojana Kumra ni bilo izrecne pooblastitve za odločanje v upravnih zadevah po ZUP.

Dokončen udarec je prišel maja 2026, ko je Upravno sodišče RS ugodilo tožbi organizacije Alpe Adria Green, razveljavilo odločbo in sklep ARSO iz leta 2020 vrnilo v celotno veljavo. Sodišče je potrdilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj podpis izkazuje voljo organa in načelo zakonitosti. Brez veljavnega pooblastila gre za očitno nezakonitost, ki odpira vrata morebitni kazenski preiskavi po 257. in/ali 258. členu Kazenskega zakonika. Civilna iniciativa je ustrezno kazensko naznanitev že vložila.

Zaslišanje pred preiskovalno komisijo: »Nisem presojala vsebine«

Še bolj obremenjujoče so bile njene izjave pred preiskovalno komisijo DZ januarja 2026. Seršenova je glede lastne odgovornosti pojasnjevala: »Podpisujem, kar dobim v podpis, ko imam pooblastilo za to. ... Jaz v moji vlogi nisem posegala v vsebino, nisem presojala vsebine in se do nje nisem opredeljevala.«

Imena uradne osebe, ki je vodila postopek, ni želela razkriti, prav tako minister Kumer, ki si je zaradi oviranja komisije prislužil potrditev denarne kazni s strani višjega sodišča. Komisija je večkrat opozorila na temeljno dejstvo: odgovornost vedno nosi tudi podpisnik.

Zdaj je vodja pravnega sektorja na energetiki pri ministru Vrtovcu – in to natančno na mestu, kjer javnost in kritiki vidijo največji problem glede odgovornosti za podpise in pravno presojo vsebine. To se ocenjuje kot nesprejemljivo in neodvisno od strankarske pripadnosti.

Očitki in širši kontekst

Ostri kritiki in komentatorji (med drugim na omrežju X, denimo Tomaž Štih, in portal nova24tv.si) upravičeno opozarjajo, da podpis upravnega akta v vsakem primeru pomeni prevzem odgovornosti. Če pristojnosti ni bilo, dokumenta nikakor ne bi smela podpisati. Če pa ga je podpisala, je to storila bodisi zavestno mimo pooblastil bodisi povsem, »na slepo«. Oboje jo strokovno diskvalificira za njeno trenutno funkcijo vodenja pravnega sektorja. Ob tem so tukaj še pretekle kritike njenega nasprotovanja gradnji JEK2 ter starejši očitki o morebitnem konfliktu interesov (zadeva Energen in balkonski paneli), čeprav KPK ni ugotovila nobenega konflikta.

Pozivi k njeni razrešitvi se ne vrstijo samo v političnih vrstah, temveč z jasnimi argumenti močno odmevajo, torej tudi na družbenih omrežjih. V nadaljevanju delimo neposreden zapis z omrežja X, ki natančno povzema jedro problema in opozarja, da priznanje o »slepih podpisih« uradnico strokovno povsem nekompetentna za vodenje.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike