Trump naj bi grozil z izstopim ZDA iz NATO, če evropske članice ne bodo namenile več denarja za obrambo
Embed from Getty Images
Danes se je končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje NATO, ki je še več pozornosti kot sicer pritegnilo zaradi odmevnih izjav ameriškega predsednika Trumpa o nemški odvisnosti od Moskve in pozivov k izdatnemu povečanju obrambnih proračunov članic.
Po koncu vrha je imel Trump novinarsko konferenco, na kateri je vrh označil za fantastičen in posredno govoril o zmagi stališč njegove administracije oz. visokih obljubah ostalih članic.
V javnost pa so pricurljale informacije o tem, da naj bi za zaprtimi vrati celo zagrozil z izstopom ZDA iz zveze, če zahteve ne bodo upoštevane.
Vrh sicer poteka v času spreminjajočih se razmerij sil v svetu, med njimi za zavezništvo kajpada najpomembnejšem skrhanem odnosu z Rusijo, ki zadnja leta zvezo vidi kot neposredno grožnjo. Poleg tega je od izvolitve Donalda Trumpa na stari celini mogoče čutiti precej nelagodja zaradi mnogo tršega odnosa do zavezništva od prehodnikov ter izjav o zastarelosti povezave.
Napet odnos z obeh strani Atlantika je še razvnel Trumpov govor pred nekaj dnevi v Indiani, kjer je neposredno okrcal Nemčijo zaradi energetske navezanosti na Rusijo in trditve ponovil včeraj na srečanju z generalnih sekretarjem NATO Jensom Stoltenbergom: "Nemčija je zaradi energije pod popolnim nadzorom Moskve".
Omenjeno je šlo z roko v roki tudi z ameriškimi zahtevami po višjih obrambnih izdatkih evropskih članic, ki se sicer pojavljajo že dolgo, a so pod trenutno administracijo dobile bistveno močnejši zagon. Tako je ameriški predsednik včeraj ostalim članicam predlagal celo dvig zavez z zdajšnjih 2 na 4 % BDP (tudi same ZDA sicer ne namenjajo toliko).
Donald Trump je sicer danes po koncu vrha odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo, od koder bo nato v soboto odšel v Helsinke na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nekateri analitiki so tako celo špekulirali, da naj bi takšna razporeditev služila izboljševanju Trumpove pogajalske pozicije, saj prihajajo nekateri signali o določeni otoplitvi odnosa Washington-Moskva.
Embed from Getty Images
So pa srečanje zaznamovale tudi v marsičem različne izjave glavnih akterjev na tiskovnih konferencah po vrhu. Ameriški predsednik je srečanje označil za "fantastično" in uspešno, saj naj bi evropske članice bistveno povečale svoje obljube. Po njegovih besedah je zato NATO "zdaj precej močnejši kot pred dvema dnevoma" in omenil znesek zavez v višini 33 milijard dolarjev.
Nekoliko drugače je zvenel generalni sekretar Stoltenberg, ki je sicer povedal, da so veliko govorili o dvigu zavez, a da te za zdaj ostajajo pri 2 odstotkih. Prav tako tudi nemška kanclerka Angela Merkel ni želela govoriti o podrobnostih pogovorov med voditelji. So pa sicer na tokratnem vrhu k pridružitvenim pogovorom povabili Makedonijo, ki je pred kratkim z Grčijo sklenila sporazum o imenu države in bi v relativno kratkem času lahko postala 30. članica zveze.
Na dan so prišle še zanimive neuradne informacije, ki so jih na podlagi anonimnih visokih virov objavili nemški mediji. Danes po jutranjem sestanku s somišljeniki naj bi Trump na uradnih pogovorih celo zagrozil z izstopom iz zavezništva, če ostale članice takoj bistveno ne okrepijo obrambnih izdatkov.
Na tiskovni konferenci po vrhu je ameriški predsednik nato sicer povedal, da verjame v NATO in da je "trenutno nepotrebno razmišljati o izstopu".
Danes se je končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje NATO, ki je še več pozornosti kot sicer pritegnilo zaradi odmevnih izjav ameriškega predsednika Trumpa o nemški odvisnosti od Moskve in pozivov k izdatnemu povečanju obrambnih proračunov članic.
Po koncu vrha je imel Trump novinarsko konferenco, na kateri je vrh označil za fantastičen in posredno govoril o zmagi stališč njegove administracije oz. visokih obljubah ostalih članic.
V javnost pa so pricurljale informacije o tem, da naj bi za zaprtimi vrati celo zagrozil z izstopom ZDA iz zveze, če zahteve ne bodo upoštevane.
Pestro dogajanje pred in tekom vrha
Vrh sicer poteka v času spreminjajočih se razmerij sil v svetu, med njimi za zavezništvo kajpada najpomembnejšem skrhanem odnosu z Rusijo, ki zadnja leta zvezo vidi kot neposredno grožnjo. Poleg tega je od izvolitve Donalda Trumpa na stari celini mogoče čutiti precej nelagodja zaradi mnogo tršega odnosa do zavezništva od prehodnikov ter izjav o zastarelosti povezave.
Napet odnos z obeh strani Atlantika je še razvnel Trumpov govor pred nekaj dnevi v Indiani, kjer je neposredno okrcal Nemčijo zaradi energetske navezanosti na Rusijo in trditve ponovil včeraj na srečanju z generalnih sekretarjem NATO Jensom Stoltenbergom: "Nemčija je zaradi energije pod popolnim nadzorom Moskve".
Bilateral Breakfast with NATO Secretary General in Brussels, Belgium... pic.twitter.com/l0EP3lzhCM
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) July 11, 2018
Omenjeno je šlo z roko v roki tudi z ameriškimi zahtevami po višjih obrambnih izdatkih evropskih članic, ki se sicer pojavljajo že dolgo, a so pod trenutno administracijo dobile bistveno močnejši zagon. Tako je ameriški predsednik včeraj ostalim članicam predlagal celo dvig zavez z zdajšnjih 2 na 4 % BDP (tudi same ZDA sicer ne namenjajo toliko).
Donald Trump je sicer danes po koncu vrha odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo, od koder bo nato v soboto odšel v Helsinke na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Nekateri analitiki so tako celo špekulirali, da naj bi takšna razporeditev služila izboljševanju Trumpove pogajalske pozicije, saj prihajajo nekateri signali o določeni otoplitvi odnosa Washington-Moskva.
Embed from Getty Images
Kakšni so končni sklepi in kaj naj bi se dogajalo za zaprtimi vrati
So pa srečanje zaznamovale tudi v marsičem različne izjave glavnih akterjev na tiskovnih konferencah po vrhu. Ameriški predsednik je srečanje označil za "fantastično" in uspešno, saj naj bi evropske članice bistveno povečale svoje obljube. Po njegovih besedah je zato NATO "zdaj precej močnejši kot pred dvema dnevoma" in omenil znesek zavez v višini 33 milijard dolarjev.
Nekoliko drugače je zvenel generalni sekretar Stoltenberg, ki je sicer povedal, da so veliko govorili o dvigu zavez, a da te za zdaj ostajajo pri 2 odstotkih. Prav tako tudi nemška kanclerka Angela Merkel ni želela govoriti o podrobnostih pogovorov med voditelji. So pa sicer na tokratnem vrhu k pridružitvenim pogovorom povabili Makedonijo, ki je pred kratkim z Grčijo sklenila sporazum o imenu države in bi v relativno kratkem času lahko postala 30. članica zveze.
Na dan so prišle še zanimive neuradne informacije, ki so jih na podlagi anonimnih visokih virov objavili nemški mediji. Danes po jutranjem sestanku s somišljeniki naj bi Trump na uradnih pogovorih celo zagrozil z izstopom iz zavezništva, če ostale članice takoj bistveno ne okrepijo obrambnih izdatkov.
Na tiskovni konferenci po vrhu je ameriški predsednik nato sicer povedal, da verjame v NATO in da je "trenutno nepotrebno razmišljati o izstopu".
Zadnje objave
Milan Ferlež: Največ sem se naučil od Lojzeta Slaka
25. 10. 2026 ob 12:00
Nafta na polletnem vrhu, bencin pa pred občutno pocenitvijo
25. 10. 2026 ob 10:21
Kam na izlet: Kamnik
25. 10. 2026 ob 9:00
[Prejeli smo] Suverenost ni bila podarjena, bila je izborjena
25. 10. 2026 ob 7:00
[Duhovna misel] Humanost in vera sta siamska dvojčka
25. 10. 2026 ob 6:00
Napadi na kristjane v Afriki in na Bližnjem vzhodu se krepijo
25. 10. 2026 ob 0:18
Zdravilnost demokracije
24. 10. 2026 ob 20:00
[Gledali smo] Najlepša in najslabša pravljica o Frančišku
24. 10. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Milan Ferlež: Največ sem se naučil od Lojzeta Slaka
25. 10. 2026 ob 12:00
Kam na izlet: Kamnik
25. 10. 2026 ob 9:00
[Gledali smo] Najlepša in najslabša pravljica o Frančišku
24. 10. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
OCT
29
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
NOV
06
Tečaj za zaročence v Domu sv. Jožef
17:00 - 13:30
Video objave
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
1 komentar
MEFISTO
S stališča ameriških realnih interesov ima Trump prav.
Evropa se mora končno tudi obrambno postaviti na lastne noge, ne pa, da se neprestano zanaša le na ZDA.
In pa še tole: evropske države morajo nehati z medsebojnim tekmovanjem, katera bo bolj prijazno sprejela več divjakov iz Afrike in muslimanskih dežel, in kaj storiti tudi zase ter za evropejce.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.