Tudi v čezoceanskih državah poučujejo slovenščino

Danes je na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu potekal sprejem učiteljev, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v čezoceanskih državah in so te dni v Ljubljani obiskovali seminar izobraževanja o poučevanju slovenščine.

Seminar, ki ga organizirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, strokovni program pa je pripravil Zavod RS za šolstvo, je potekal med 4. in 11. februarjem, udeležilo pa se ga je 19 učiteljev in učiteljic iz Argentine, Brazilije, Združenih držav Amerike in Japonske.

Namen seminarja je osvežitev ter poglobitev znanja in metod poučevanja, hkrati pa izmenjavi izkušenj in mreženju. Udeležence so seznanili s čim več jezikovnimi, didaktičnimi in drugimi vsebinami, ki jim bodo v pomoč pri poučevanju slovenščine in pri drugih dejavnostih, povezanih z ohranjanjem slovenskega jezika ter kulture med potomci slovenskih izseljencev v tujini. Ob srečanju prihaja tudi do izmenjave dobrih praks, izpopolnitve znanj in metod, ki omogočajo kvalitetnejše poučevanje slovenščine, saj je jezik pomemben način ohranjanja slovenske identitete tudi na najbolj oddaljenih koncih sveta. 

Tilen Kravos, Slovenec iz Salvadorja, ki ga je ljubezen odpeljala v Brazilijo in tam v okviru Društva Slovencev v Braziliji poučuje slovenščino, nam je povedal, da so na seminarju dobili zelo veliko literature, zelo veliko metodoloških pristopov in načinov, kako lahko podajajo znanje, kar jim kot laikom, ki niso šolani jezikovni učitelji, zelo koristi.

Vera Maršič iz Clevelanda potoži, da so največji izzivi pri poučevanju v Ameriki, da ljudje slovenski jezik še vedno premalo uporabljajo, kljub temu, da obstaja tudi radijska oddaja in da jih veliko želi govoriti slovensko, zelo hitro zaplavajo nazaj na angleščino. Na seminarju je dobila veliko informacij, novih idej, kako poučevati, celotno izobraževanje pa bo prineslo kar velik napredek pri njenem poučevanju.

Vsi udeleženci pa ves čas nosijo s seboj delček svoje domovine Slovenije ter ga širijo po svetu, s tem pa pripomorejo k ozaveščanju slovenske identitete in ohranjanju jezika tudi daleč od matične države.