Učitelj ni javni funkcionar; na vas želijo vplivati z lažmi in grobim zavajanjem

Temperatura pred nedeljskimi referendumi raste, prav tako pa število namernih in grobih zavajanj, ki se jih poslužujejo nasprotniki zakonodaje oziroma vlade. Očitno jim teče voda v grlo, zato preusmerjanje pozornosti in igranje na čustva, dejstva pa zanemarjena.

V spornih vsebinah, s katerimi skušajo zmesti volivke in volivce, verjetno prednjači Inštitut 8. marec na čelu z Niko Kovač, njihov fokus pa je pred vsem na zakonu o parlamentarni preiskavi. Seveda nadaljujejo z izmišljenim narativom o »politični policiji«, pri čemer se poslužujejo tudi neposredno lažnivih opazk. Ni namreč verjetno, da se ne bi zavedali, da so njihove trditve neposredno zavajanje.

Javni uslužbenec ni enako javni funkcionar

Tako v zapisu na Facebooku med drugim trdijo, da so »tudi učiteljice lahko tarča politične policije«. Seveda je sporna že uporaba izraza »politična policija«. Gre namreč za institucijo iz nekega drugega časa, ki s parlamentarno preiskavo nima ničesar skupnega. Da bi zmedli volivke in volivce, pa očitno namenoma skušajo v javnosti ustvariti enačaj med javnim funkcionarjem in javnim uslužbencem.

Učiteljice in učitelji so seveda povečini javni uslužbenci, a niso javni funkcionarji. Ti pa sami po sebi ne morejo biti predmet parlamentarne preiskave. Primarni namen parlamentarne preiskave je namreč ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij – torej javnih funkcionarjev ter preiskovanje zadev javnega pomena.

Ni res. Učitelji niso javni ali politični funkcionarji. Učitelji ne morejo biti tarča parlamentarne preiskave. #4xZa https://t.co/bhO9SbkH2L

— brutusReloaded (@brutus91101394) October 7, 2026

Ministri, poslanci, župani … Ne pa učiteljice

Javni funkcionar pa je po definiciji, ki jo najdemo na straneh Komisije za preprečevanje korupcije »oseba, ki poleg ali namesto rednega delovnega razmerja opravlja politično ali drugo javno funkcijo v državnih organih ali organih samoupravnih lokalnih skupnosti«. Mandat za opravljanje funkcije običajno pridobi s splošnimi volitvami ali z izvolitvijo oziroma imenovanjem s strani pristojnega organa. Za razliko od klasičnih javnih uslužbencev, kakršni so učitelji, je funkcionarjeva funkcija omejena na mandat in je pogosto vezana na politične spremembe.

Za razliko od klasičnih javnih uslužbencev, kakršni so učitelji, je funkcionarjeva funkcija omejena na mandat in je pogosto vezana na politične spremembe.

Na državnem nivoju tako med drugim govorimo o predsedniku republike, predsedniku vlade in ministrih, poslancih državnega zbora, državnih svetnikih, sodnikih, varuhu človekovih pravic, predsedniku Računskega sodišča RS in podobno. Na lokalni ravni pa govorimo o županih, podžupanih in občinskih svetnikih.

Kdaj in zakaj se opravi parlamentarna preiskava, je zelo natančno navedeno tudi v začetnem, prvem členu zakona o parlamentarni preiskavi. Kot je zapisano, se opravi z namenom, da »se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij«. Ne pa učiteljic in učiteljev.

Lažete! https://t.co/2OuI2w3I73

— TomazLisec (@TomazLisec) October 6, 2026

Kaj je politična policija?

»Politična policija«, kot levi aktivisti imenujejo parlamentarno preiskavo, s slednjo nima nikakršne povezave. Kot v pravniškem portalu Ius-info zapiše pravnik dr. Matej Avbelj, ima politična policija, kot je v preteklosti že delovala na Slovenskem, naslednje značilnosti: 

• Deluje tajno, na podlagi pooblastil, ki jih dajejo tajni in skrivni predpisi.
• Domet politične policije presega običajne obveščevalne dejavnosti.
• Politična policija tudi sama organizira kriminalne aktivnosti, jih načrtno izziva, pa tudi konstruira obstoj kaznivih dejanj in odgovornost zanje.
• Te aktivnosti so naperjene zoper politične nasprotnike ali drugače misleče, ki praviloma nimajo možnosti razkritja tovrstnih konstruktov in rehabilitacije.
• Politična policija je eden od temeljnih elementov nedemokratičnih, totalitarnih sistemov, ki deluje kot instrument monopolne politična oblast.

»Opisanih pet značilnosti je tisto, kar definira politično policijo po slovenskem pravu, kot so ga razlagala slovenska sodišča,« zapiše dr. Avbelj.

Med podpisniki pobude bivši agent SDV

Še bolj bizarno je, da h glasovanju proti politični policiji pozivajo tisti, ki so bili v prejšnjem sistemu njen del ali pa celo njej nadrejeni.

Raziskovalec in publicist Igor Omerza namreč ugotavlja, da so bili mnogi od pobudnikov referenduma »proti politični policiji« v preteklosti tajno zalezovani s strani Udbe. Po drugi strani pa je bil eden izmed njih, Rastko Močnik, v letih 1968 in 1969 celo registriran vir politične policije s kodnim imenom Albert Arko. Na zvezi ga je imel udbovec Marko Zore.

Ko zadnji šef dejanske politične policije (UDBA) poziva da glasuješ proti, moraš vedeti da smo normalni ZA. 4x ZA

— 💙Matjaž DRAKSLER💛 (@SlovenijaVsrcu) October 6, 2026

Kdo se boji učinkovite preiskave?

Delo Udbe oziroma pozneje Služba državne varnosti je usmerjala politika partije, to pa je na Slovenskem nazadnje vodil Milan Kučan. Isti Milan Kučan danes poziva h glasovanju proti noveli. Se morda boji lastne sence?

Kot v zapisu na X poudarja Omerza, je Kučan od leta 1969 do 1990 zagovarjal politično policijo. Ob tem publicist objavlja strogo zaupno poročilo poročilo, v katerem mu udbaši sporočajo, da so poostrili nadzor nad tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem in za zasegajo njegovo knjigo Odisej ob jamboru.

Dlje kot gremo, bolj je torej jasno, komu v resnici ni v interesu učinkovita parlamentarna preiskovalna komisija, h kateri bi nov zakon pripomogel, saj bi preprečil zlorabe in zavlačevanje, ko gre za njeno ustanovitev in delovanje.

Politični in javni funkcionarji bodo odgovarjali za stvari kot so Stožice, Litijska 51 in suspektni GEN-I denarni tokovi. Ne bodo se več mogli posluževati pravnih trikov, ne bodo več nad zakonom. In prav je tako. https://t.co/bJeS15wXyH

— brutusReloaded (@brutus91101394) October 7, 2026