Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane

V začetku oktobra se je zaključila zgolj enotedenska javna razprava o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so ga pripravili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). V Družinski pobudi so predlagatelje zakona pozvali, da opustijo predlagano ukinitev 20-odstotnega dodatka k otroškemu dodatku za otroke, ki niso v vrtcu (ali pa ta dodatek raje povečajo) in raje razmislijo še o drugih možnih ukrepih za izboljšanje položaja družin in zmanjševanje njihovih obremenitev z nepotrebnimi administrativnimi komplikacijami.

Glede na katastrofalno demografsko sliko, hitro zniževanje rodnosti in poslabšanje položaja družin v zadnjih letih bi v Družinski pobudi pričakovali nabor resnih ukrepov za izboljšanje položaja družin, za boljše počutje staršev vlogi staršev v naši državi in še kaj, kar bi staršem olajšalo odločitev za kakšnega otroka več. In kaj prinaša predlog novele? “Za večino družin nič, nekaj malega za rejniške družine in udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane,” so ocenili v Družinski pobudi. Izpostavili so sicer nekaj minimalnih izboljšav: Rejniškim družinam se bodo za dodelitev dodatka za veliko družino upoštevali lastni otroci in otroci v rejništvu skupaj.  Rejnik bi tudi ob namestitvi starejšega otroka v rejništvo lahko dobil dopust za uvajanje. Družinam s tremi ali več polnoletnimi dijaki in študenti mlajšimi od 26 let z državno štipendijo ne bo več treba vlagati vloge za dodatek za veliko družino. “Sicer dobrodošla odprava nepotrebne administrativne komplikacije, ki pa je žal le ena izmed mnogih, ki bremenijo bistveno več staršev, kar pa se ministrstvu očitno ne zdi pomembno,” so dodali v Družinski pobudi.

Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane, z ukinitvijo 20 odstotnega dodatka k otroškemu dodatku za otroke mlajše od 4 let, ki niso vključeni v vrtec

“Ta dodatek ni bil uveden samo zaradi premajhnega števila mest v vrtcih, zaradi česar so zunaj ostali tudi otroci staršev, ki so jih želeli vključiti, kakor zmotno trdijo na ministrstvu, ampak tudi zaradi vsaj majhnega izenačevanja položaja otrok, ki so v vrtcu in otrok, ki niso,” so poudarili v pobudi in pojasnili, da mora država imeti do vsakogar enak odnos in mu nuditi čim bolj enake možnosti ter hkrati pravico do izbire oblike vzgoje in izobraževanja, ki je celo ustavno varovana kategorija. Republika Slovenija že v veljavni zakonodaji ne daje vsem staršem enakih možnosti za izbiro vzgojnega programa za predšolske otroke, saj staršem subvencionira le programe v javnih vrtcih in deloma še v vrtcih s koncesijo, ki tudi izvajajo javni program, če pa starši želijo izbrati kakšno drugo obliko, je finančno breme te izbire v celoti na starših, kar za večino družin to izbiro v praksi v veliki meri onemogoča. “In to kljub temu, da tudi ti starši plačujejo davke, iz katerih se zagotavlja ta subvencija,” opozarjajo v pobudi.

Za prav vsakega otroka v vrtcu država staršem daje subvencijo najmanj v višini 20 odstotkov cene programa, kar trenutno pomeni približno najmanj 100 evrov mesečno, medtem ko je dodatek k otroškemu dodatku za otroke, ki niso v vrtcu, le 20 odstotkov njihovega siceršnjega otroškega dodatka, kar znaša največ približno 33 evrov, vendar za veliko večino staršev mnogo manj. “Če pogledamo bolj plastično, država ne glede na dohodek družine vsakemu otroku v vrtcu pokrije najmanj dvakratni mesečni strošek živil za prehrano otroka v vrtcu, medtem ko večini otrok, ki niso v vrtcu, ne pokrije niti polovice tega stroška,” se v pobudi sprašujejo, ali tem otrokom morda ni treba jesti?

Če je povprečno plačilo staršev za vrtec približno 37 odstotkov cene programa, pomeni da znaša subvencija za vsakega otroka v vrtcu v povprečju približno 63 odstotkov cene programa ali od nekaj več kot 300 evrov do skoraj 450 evrov mesečno. Če so tudi družine otrok, ki niso v vrtcu, v povprečju v istem dohodkovnem razredu, znaša zanje 20 odstotni dodatek k otroškemu dodatku v povprečju le 13 evrov mesečno na otroka ali več kot 23-krat manj kot drugi otroci pri enakih družinskih dohodkih dobijo subvencije za znižano plačilo vrtca. “Od ministrstva v vladi, ki deluje pod slogani svobode, spoštovanja različnosti in spoštovanja možnosti izbire, bi pričakovali, da bo predlagalo rešitve, ki širijo svobodo in možnosti izbire, na pa  takšnih, ki te možnosti in svobodo izbire krčijo,” so komentirali v pobudi.

Kje so podatki o dostopnosti vrtcev? Ali trditve predlagatelja sploh držijo?

Ministrstvo ukinitev tega dodatka predlaga s preprosto trditvijo: »Ker je v zadnjih letih v vrtcih dovolj prostora«, ki jo pozabi podkrepiti s kakršnimi koli podatki o dostopnosti vrtca po celotni Sloveniji. V nekaterih občinah je danes morda res že dovolj prostora, to pa ne pomeni, da to velja za vse občine in kraje, poudarjajo v pobudi. Samo v Ljubljani je bilo letos maja na čakalnem seznamu za prvo starostno skupino približno 200 otrok.  “Kaj pa otroci, za katere vrtec iz zdravstvenih razlogov ni primerno in varno okolje,” sprašujejo v pobudi. Po njihovem mnenju predlagatelj tudi zanemari dejstvo, da narašča število otrok, za katere zaradi bolehnosti in občutljivosti na respiratorne okužbe vrtec sploh ni primerno in varno okolje in pediatri njihovim staršem svetujejo, naj zanje, če le zmorejo, poiščejo zasebno varstvo s čim manjšo skupino otrok. To dejstvo zelo jasno dokazuje strma rast sredstev za bolniški stalež staršev za nego bolnih otrok, na kar je že opozoril tudi ZZZS. “Tu gre za porabo velikih zneskov javnega denarja in velikanske izgube delovnih ur na delovnih mestih teh staršev, ki bi jo lahko zmanjšali, če bi staršem omogočili, da bi si lažje privoščili tudi drugačne oblike vzgoje in varstva, ki so vsaj za nekatere otroke zagotovo primernejše in varnejše kot vrtec,” so opozorili. Poleg tega imajo nekateri starši takšne urnike zaposlitve, da vrtca preprosto ne morejo učinkovito uporabljati in so prisiljeni uporabljati druge rešitve, ali pa preprosto želijo poskrbeti za vzgojo in varstvo svojih otrok na drug način.

Zakaj udariti starše, ki vrtca ne morejo ali pa morda ne želijo uporabljati?

V  pobudi sprašujejo, ali je res treba zato, da bi v vrtec dobili kakšen ducat več romskih otrok, udariti po več tisoč družinah? “Razprava v Državnem zboru je pokazala, da si v vladajoči koaliciji domišljajo, da naj bi ta predlog pomembno prispeval k reševanju romske problematike,” so opazili. Ali res mislijo, da bi potencialna vključitev nekaj ducatov romskih otrok v vrtce karkoli bistveno spremenila? So vrtci res tako idealno okolje, kjer ni nobenega nasilja in tam noben otrok ne razvije vzorcev nasilnega obnašanja? 

Koliko otrok oziroma družin bo prizadetih? Predlagatelj po oceni pobude pozabi navesti, koliko je danes takšnih otrok in koliko znašajo skupna sredstva za ta dodatek. Ker gre za razmeroma majhen delež družin oziroma otrok in posledično za razmeroma majhen znesek, ki ga država danes nameni zanje, se še bolj utrjuje vtis, da gre predvsem za to, da se še bolj oteži izbiro vsake druge oblike varstva za otroke, ki ni javni vrtec. Potrebno pa se je zavedati, da tudi to razmeroma majhno število družin pomeni več tisoč prizadetih družin, kar v absolutnem smislu nikakor ni majhno število. “Ker predlagatelj ne poda nobenega podatka o številu otrok, ki bi jih predlagani ukrep zadel, se moramo poslužiti ocen, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, da gre za približno 6 do 7 tisoč otrok oziroma približno 1 milijon evrov letno,” so ocenili.

Poziv predlagateljem za dvig namesto za ukinitev dodatka

Ker je dodatek k otroškemu dodatku za otroke, ki niso v vrtcu, že danes zelo majhen v primerjavi s subvencijo za vrtec in v primerjavi s stroški za vzgojo in varstvo, je očitno, da so ti otroci že danes kljub temu dodatku diskriminirani v primerjavi z vsemi ostalimi. “Zato predlagatelja predloga zakona pozivamo, da raje razmisli o zvišanju tega dodatka, ki bi bil tudi ob znatnem povečanju (npr. podvojitvi) še vedno tako majhen, da v nobenem primeru ne bi spodbujal ne-vključevanja otrok v vrtec, bi pa nekoliko zmanjšal vrzel diskriminacije med otroki, ki so v vrtcu, in med otroki, ki niso,” so pozvali in v nadaljevanju tudi vprašali, kje so kakšni večji in bolj sistemski ukrepi za izboljšanje položaja vseh družin - saj je Slovenija ena izmed demografsko najbolj ogroženih držav, na kar strokovnjaki opozarjajo že desetletja, zdaj pa se to že resno kaže tudi v pomanjkanju ljudi za delo. »V takih okoliščinah bi bilo normalno in razumno pričakovati, da bo ministrstvo, ki ima v imenu tudi »za družino«, po več kot dveh letih delovanja predlagalo resne ukrepe za izboljšanje položaja družin,« so opozorili in dodali, da so družine edina družbena skupina, pri kateri je premoženje obdavčeno dvakrat, naprej enako kot pri vseh drugih, in drugič preko znižanja ali izničenja družinskih prejemkov zaradi premoženja.