Uresničujejo se strahovi EU establišmenta: italijanski premier Renzi izgubil referendum in odstopil
Tvegana poteza za politično stabilnost v Italiji in širše v Evropski uniji se italijanskemu premieru Matteu Renziju ni izšla: na nedeljskem referendumu so volivci prepričljivo zavrnili njegovo ustavno reformo, na katero je vezal zaupnico svoji vladi.
Renzi je posledično sinoči odstopil, evroskeptično gibanje 5 zvezd pa že poziva k sklicu čim hitrejših predčasnih volitev.
Na avstrijskih predsedniških volitvah pa je levičarski kandidat zelenih Alexander Van der Bellen s 53 % proti 47 premagal desničarskega svobodnjaškega kandidata Norberta Hoferja.
Nočna mora predstavnikov zmerne evropske politike je minulo nedeljo dobila novo poglavje. Kontroverzno ustavno reformo, za katero je zastavil svojo premiersko funkcijo, je podprlo "le" dobrih 40 % glasujočih italijanskih volivcev, okrog 60 % pa je s svojim "ne" premieru Renziju izreklo nezaupnico.
"Prevzemam polno odgovornost in glasno priznam, da sem izgubil. Izkušnja mojega vladanja se tukaj konča," je poraz komentiral Matteo Renzi in dodal: "Naj nas spremlja sreča."
Zadnjo izjavo lahko razumemo v širšem kontekstu porasta evroskeptičnega populizma v Evropi, ki ga v Italiji pooseblja vzpenjajoče se Gibanje 5 zvezd, ki je močno nasprotovalo Renzijevi reformi.
Člani tega si na posledičnih parlamentarnih volitvah v Italiji obetajo velik uspeh, saj naj bi nedeljsko glasovanje predstavljalo barometer glede naraščanja anti-establišment čustev v Evropi, na krilih katerega jadrajo tudi italijanski populisti.
"Gre za zmago ljudstva proti močnim silam treh četrtin sveta," je rezultat komentiral še en pomemben opozicijski politik, vodja proti-migrantske Severne lige, Matteo Salvini.
Veselje ob Renzijevem porazu je s populistično opozicijo delila tudi predsednica francoske Nacionalne fronte, Marine Le Pen. "Italijani so zavrnili EU in Renzija. Prisluhniti moramo žeji po svobodi narodov," je zapisala na Twitterju.
Les Italiens ont désavoué l'UE et Renzi. Il faut écouter cette soif de liberté des nations et de protection !MLP #referendumcostituzionale
— Marine Le Pen (@MLP_officiel) December 4, 2016
Kdo je Renzi in kakšni so bili njegovi načrti
Matteo Renzi, ki se je leta 2014 na oblast v Italiji povzpel pri svojih 39 letih, je nameraval stabilizirati italijanski politični sistem z učvrstitvijo centralne politične moči ter zmanjšanjem vpliva spodnjega doma - senata in s tem regij.
Na ta način bi skozi zakonodajno proceduro lažje spravil paket obširnejših gospodarskih reform, ki jih pešajoče tretje največje gospodarstvo v EU nujno potrebuje.
A v Italiji mora vsaka politična reforma, ki vpliva na razporeditev politične moči, prestati test na referendumu, kar je dediščina strahu pred ponovitvijo avtoritarnega oziroma totalitarnega režima Mussolinijevega kova.
Visoko zadolžena Italija, v kateri je brezposelnost 11.5 odstotna, ob Grčiji velja za potencialno največjega evropskega bolnika, katerega zdravje so leta svetovne gospodarske krize močno načela.
Kljub vsemu predčasne volitve, ki si jih želijo v opozicijskem Gibanju 5 zvezd, niso edini mogoč, niti najverjetnejši scenarij.
Lahko namreč pričakujemo, da bo italijanski predsednik, Sergio Mattarella, pozval katerega drugega predstavnika Renzijeve Demokratske stranke, da vodi državo do rednih volitev februarja 2018. To bi lahko bil sedanji finančni minister Piere Carlo Padoan.
Van der Bellen v Avstirji še prepričljivejše kot v prvo
Nekoliko drugače od pričakovanj pa je Trumpova zmaga v ZDA očitno vplivala na rezultat ponovljenih avstrijskih predsedniških volitev.
Po razveljavitvi prvega glasovanja, ko je s tesno večino nad svobodnjaškim kandidatom Norbertom Hoferjem zmagal bivši voditelj Zelenih Alexander Van der Bellen, mu je slednje uspelo tudi v drugo, tokrat s prepričljivejšo, a še vedno tesno prednostjo sedmih odstotnih točk.
Hofer je poraz priznal na Facebooku, kjer je zapisal, da je razočaran in globoko užaloščen nad porazom. Tekmecu je čestital za zmago.
Rezultat avstrijskih predsedniških volitev evropska politika smatra kot podporo združeni EU in zmago nad populističnim desničarskim evroskepticizmom.
Nekoliko drugače od pričakovanj pa je Trumpova zmaga v ZDA očitno vplivala na rezultat ponovljenih avstrijskih predsedniških volitev.
Po razveljavitvi prvega glasovanja, ko je s tesno večino nad svobodnjaškim kandidatom Norbertom Hoferjem zmagal bivši voditelj Zelenih Alexander Van der Bellen, mu je slednje uspelo tudi v drugo, tokrat s prepričljivejšo, a še vedno tesno prednostjo sedmih odstotnih točk.
Hofer je poraz priznal na Facebooku, kjer je zapisal, da je razočaran in globoko užaloščen nad porazom. Tekmecu je čestital za zmago.
Rezultat avstrijskih predsedniških volitev evropska politika smatra kot podporo združeni EU in zmago nad populističnim desničarskim evroskepticizmom.
Zadnje objave
[VIdeo] BRIF #3: Svoboda v senci (19. 9. 2026)
19. 9. 2026 ob 9:00
Od črne kuhinje do ličkanja koruze: v Gorišnici dediščino ohranjajo z delom
18. 9. 2026 ob 18:56
Intervencijski zakon o dolgotrajni oskrbi soglasno potrjen
18. 9. 2026 ob 17:25
Matoz je za policiste napovedal ločen plačni steber
18. 9. 2026 ob 17:20
»Gospa von der Leyen, odslej sedite na klopi obtoženih!«
18. 9. 2026 ob 17:15
Golob bi razbremenil srednji razred, učinka za minimalno plačo ni razkril
18. 9. 2026 ob 16:55
Ekskluzivno za naročnike
Kmetijska politika v 100 dneh: kmetu vrniti zasluženo veljavo
18. 9. 2026 ob 9:00
Tudi na policiste streljajo, mar ne?
18. 9. 2026 ob 6:00
Vzpon islamske države (10. del): Domino učinek arabskih revolucij
17. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
19
ZgodoVikend: dan odprtih vrat, delavnice, pohod ...
09:00 - 18:00
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
SEP
20
ZgodoVikend festival v Parku vojaške zgodovine v Pivki
09:00 - 18:00
SEP
27
OCT
10
Pohod za življenje v Ljubljani
09:30 - 16:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.