Uresničujejo se strahovi EU establišmenta: italijanski premier Renzi izgubil referendum in odstopil
Tvegana poteza za politično stabilnost v Italiji in širše v Evropski uniji se italijanskemu premieru Matteu Renziju ni izšla: na nedeljskem referendumu so volivci prepričljivo zavrnili njegovo ustavno reformo, na katero je vezal zaupnico svoji vladi.
Renzi je posledično sinoči odstopil, evroskeptično gibanje 5 zvezd pa že poziva k sklicu čim hitrejših predčasnih volitev.
Na avstrijskih predsedniških volitvah pa je levičarski kandidat zelenih Alexander Van der Bellen s 53 % proti 47 premagal desničarskega svobodnjaškega kandidata Norberta Hoferja.
Nočna mora predstavnikov zmerne evropske politike je minulo nedeljo dobila novo poglavje. Kontroverzno ustavno reformo, za katero je zastavil svojo premiersko funkcijo, je podprlo "le" dobrih 40 % glasujočih italijanskih volivcev, okrog 60 % pa je s svojim "ne" premieru Renziju izreklo nezaupnico.
"Prevzemam polno odgovornost in glasno priznam, da sem izgubil. Izkušnja mojega vladanja se tukaj konča," je poraz komentiral Matteo Renzi in dodal: "Naj nas spremlja sreča."
Zadnjo izjavo lahko razumemo v širšem kontekstu porasta evroskeptičnega populizma v Evropi, ki ga v Italiji pooseblja vzpenjajoče se Gibanje 5 zvezd, ki je močno nasprotovalo Renzijevi reformi.
Člani tega si na posledičnih parlamentarnih volitvah v Italiji obetajo velik uspeh, saj naj bi nedeljsko glasovanje predstavljalo barometer glede naraščanja anti-establišment čustev v Evropi, na krilih katerega jadrajo tudi italijanski populisti.
"Gre za zmago ljudstva proti močnim silam treh četrtin sveta," je rezultat komentiral še en pomemben opozicijski politik, vodja proti-migrantske Severne lige, Matteo Salvini.
Veselje ob Renzijevem porazu je s populistično opozicijo delila tudi predsednica francoske Nacionalne fronte, Marine Le Pen. "Italijani so zavrnili EU in Renzija. Prisluhniti moramo žeji po svobodi narodov," je zapisala na Twitterju.
Les Italiens ont désavoué l'UE et Renzi. Il faut écouter cette soif de liberté des nations et de protection !MLP #referendumcostituzionale
— Marine Le Pen (@MLP_officiel) December 4, 2016
Kdo je Renzi in kakšni so bili njegovi načrti
Matteo Renzi, ki se je leta 2014 na oblast v Italiji povzpel pri svojih 39 letih, je nameraval stabilizirati italijanski politični sistem z učvrstitvijo centralne politične moči ter zmanjšanjem vpliva spodnjega doma - senata in s tem regij.
Na ta način bi skozi zakonodajno proceduro lažje spravil paket obširnejših gospodarskih reform, ki jih pešajoče tretje največje gospodarstvo v EU nujno potrebuje.
A v Italiji mora vsaka politična reforma, ki vpliva na razporeditev politične moči, prestati test na referendumu, kar je dediščina strahu pred ponovitvijo avtoritarnega oziroma totalitarnega režima Mussolinijevega kova.
Visoko zadolžena Italija, v kateri je brezposelnost 11.5 odstotna, ob Grčiji velja za potencialno največjega evropskega bolnika, katerega zdravje so leta svetovne gospodarske krize močno načela.
Kljub vsemu predčasne volitve, ki si jih želijo v opozicijskem Gibanju 5 zvezd, niso edini mogoč, niti najverjetnejši scenarij.
Lahko namreč pričakujemo, da bo italijanski predsednik, Sergio Mattarella, pozval katerega drugega predstavnika Renzijeve Demokratske stranke, da vodi državo do rednih volitev februarja 2018. To bi lahko bil sedanji finančni minister Piere Carlo Padoan.
Van der Bellen v Avstirji še prepričljivejše kot v prvo
Nekoliko drugače od pričakovanj pa je Trumpova zmaga v ZDA očitno vplivala na rezultat ponovljenih avstrijskih predsedniških volitev.
Po razveljavitvi prvega glasovanja, ko je s tesno večino nad svobodnjaškim kandidatom Norbertom Hoferjem zmagal bivši voditelj Zelenih Alexander Van der Bellen, mu je slednje uspelo tudi v drugo, tokrat s prepričljivejšo, a še vedno tesno prednostjo sedmih odstotnih točk.
Hofer je poraz priznal na Facebooku, kjer je zapisal, da je razočaran in globoko užaloščen nad porazom. Tekmecu je čestital za zmago.
Rezultat avstrijskih predsedniških volitev evropska politika smatra kot podporo združeni EU in zmago nad populističnim desničarskim evroskepticizmom.
Nekoliko drugače od pričakovanj pa je Trumpova zmaga v ZDA očitno vplivala na rezultat ponovljenih avstrijskih predsedniških volitev.
Po razveljavitvi prvega glasovanja, ko je s tesno večino nad svobodnjaškim kandidatom Norbertom Hoferjem zmagal bivši voditelj Zelenih Alexander Van der Bellen, mu je slednje uspelo tudi v drugo, tokrat s prepričljivejšo, a še vedno tesno prednostjo sedmih odstotnih točk.
Hofer je poraz priznal na Facebooku, kjer je zapisal, da je razočaran in globoko užaloščen nad porazom. Tekmecu je čestital za zmago.
Rezultat avstrijskih predsedniških volitev evropska politika smatra kot podporo združeni EU in zmago nad populističnim desničarskim evroskepticizmom.
Zadnje objave
Evropo skrbijo ruske hibridne operacije in vohunjenje
3. 11. 2026 ob 19:09
V Šentjerneju o varnosti in romski problematiki
3. 11. 2026 ob 17:17
Svojci na smrt obsojenega olimpijca še danes ne vedo, kje je pokopan
3. 11. 2026 ob 16:00
Zimska oprema: zakon jo zahteva od 15. novembra, vendar narava zna presenetiti
3. 11. 2026 ob 15:59
Mihael Zupančič, minister za pravosodje: S SKOK-om do bolj učinkovitega pravosodja
3. 11. 2026 ob 15:00
Nevarna onesnaževala v slovenskih rekah in podzemnih vodah
3. 11. 2026 ob 13:44
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (17. del): Pravna struktura Islamske države
3. 11. 2026 ob 12:00
Kirgizistan – med nebeško modrimi jezeri, mogočnimi gorami in nomadsko tradicijo
3. 11. 2026 ob 9:00
Agresorska rdeča zvezda
3. 11. 2026 ob 6:00
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.