Zimska oprema: zakon jo zahteva od 15. novembra, vendar narava zna presenetiti

Do začetka zakonsko predpisane zimske opreme manjka še dvanajst dni, toda nizke temperature in srež na vetrobranskih steklih, s katerima so se prvi letos srečali prebivalci višje ležečih krajev, kažejo, da se zima ne ozira na koledar. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) opozarja, da so to prvi znaki, da je treba vozilo pripraviti na zimo, in sicer ne samo z ustrezno opremo in ne šele takrat, ko to zahteva zakon.

Datum ne sme biti edino merilo za menjavo pnevmatik

Zakon o pravilih cestnega prometa v 29. členu določa, da morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu, od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta predpisano zimsko opremo. Besedilo istega člena dodaja, da jo morajo imeti tudi v zimskih razmerah, zato obveznost ne velja zgolj za koledarsko določeno obdobje, ampak tudi takrat, ko vreme na cesti ustvari zimske razmere.

Zakon o pravilih cestnega prometa v 29. členu določa, da morajo imeti motorna in priklopna vozila od 15. novembra do 15. marca predpisano zimsko opremo

Kaj točno šteje za zimsko opremo, opredeljuje Pravilnik o delih in opremi vozil. Za osebna vozila (kategorija M1) in lahka tovorna vozila (kategorija N1) jo sestavljajo zimske pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike skupaj z ustrezno velikimi snežnimi verigami za pogonska kolesa, ki jih mora voznik imeti v vozilu. Pri vozilih s štirikolesnim pogonom morajo biti verige najmanj za eno os, pri priklopljivem pogonu za stalno vklopljeno os.

AVP svetuje, naj datum ne bo edino merilo za menjavo pnevmatik. Kdor se pogosto vozi v višje ležeče kraje, bi po priporočilu agencije moral zimske pnevmatike namestiti prej, enako velja za voznike z močno obrabljenimi poletnimi pnevmatikami, ki se bližajo zakonsko določeni najmanjši globini profila 1,6 milimetra in so praktično že izrabljene.

Največ presenečenj ob prvi zmrzali prinaša črni led

Kot orientacijsko merilo za menjavo pnevmatik se po navedbah agencije pogosto uporablja meja sedmih stopinj Celzija. Ko se temperature spustijo pod to vrednost, začnejo poletne pnevmatike izgubljati prednost pred zimskimi, kar velja zlasti za obrabljene ali poškodovane.

Kot orientacijsko merilo za menjavo pnevmatik se po navedbah agencije pogosto uporablja meja sedmih stopinj Celzija.

Voznikom, ki se vozijo le občasno in predvsem po mestu, menjava zgolj zaradi kratkotrajnega padca temperature morda ni nujna, vendar agencija vseeno opozarja, da jih lahko ob temperaturah okoli ničle prva zmrzal preseneti na izpostavljenih odsekih cest, viaduktih, mostovih, v senčnih legah in v gozdovih. Tam lahko nastane tako imenovani črni led, tanka in prozorna plast ledu, ki je na asfaltu skoraj nevidna, saj je površina videti zgolj mokra.

Za slovenski predpis zadošča oznaka M+S

Prva grafika agencije odgovarja na vprašanje, ki si ga ob nakupu zastavlja marsikateri voznik: ali je pomembnejša oznaka M+S ali snežinka. Oznaka M+S je kratica iz angleških besed 'mud and snow', torej blato in sneg, in po slovenskih predpisih zadostuje za zimsko pnevmatiko. Pravilnik namreč zimske pnevmatike opredeljuje kot tiste, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S (dopušča tudi zapisa M.S in M&S) ali piktogram snežinke ter katerih profil, sestava ali struktura tekalne plasti so načrtovani predvsem za večjo učinkovitost v snežnih razmerah od običajne pnevmatike. Druga oznaka, ki jo grafika imenuje 3PMSF (kratica iz angleških besed three-peak mountain snowflake, v prevodu gora s tremi vrhovi in snežinko), označuje pnevmatiko, ki je prestala teste zmogljivosti v skladu z zakonodajo Evropske unije, in je namenjena zahtevnejšim zimskim razmeram.

Nekatere države kot zimske pnevmatike priznavajo le tiste, ki imajo poleg oznake M+S tudi simbol gore s snežinko, zato se je pred nakupom treba pozanimati o tamkajšnjih predpisih.

Sporočilo grafike, da v Sloveniji nobena od obeh oznak ni obvezna, je treba brati v okviru teh pravil: obvezna je zimska oprema kot celota, medtem ko predpis ne zahteva točno določene oznake, saj za zimsko pnevmatiko zadošča ena od priznanih. Posebno opozorilo je namenjeno vožnji v tujino, kajti nekatere države kot zimske pnevmatike priznavajo le tiste, ki imajo poleg oznake M+S tudi simbol gore s snežinko, zato se je pred nakupom treba pozanimati o tamkajšnjih predpisih.

Pot zaviranja z zimskimi pnevmatikami pri 50 km/h je približno 31 metrov, s poletnimi približno dvakrat daljša

Druga grafika se začne z geslom Enaka hitrost. Različne pnevmatike. Velika razlika. Prikazuje dve enaki beli osebni vozili, ki v zimskih razmerah zavirata pri hitrosti 50 kilometrov na uro, kar je v naseljih splošna omejitev. Vozilo z zimskimi pnevmatikami v prikazu zavira približno 31 metrov, medtem ko vozilo s poletnimi pnevmatikami zavira približno 62 metrov, kar pomeni, da je pot zaviranja v enakih razmerah dvakrat daljša, razlika znaša približno 31 metrov.

Grafika ne pojasnjuje, na kakšni podlagi in pri kateri temperaturi so bile vrednosti določene, niti ali vključujejo reakcijski čas voznika, zato jih je treba razumeti kot ponazoritev velikostnega reda, ne kot natančno merilo za vsako cesto in vsako pnevmatiko.

Prava velikost pnevmatik ni dovolj – pomembna sta tudi indeksa nosilnosti in hitrosti

Če voznik razmišlja o nakupu novih zimskih pnevmatik, mu agencija svetuje, naj se zanj odloči, še preden se globina profila zmanjša na zakonsko določene tri milimetre, saj pravilnik zimske pnevmatike z manj globokimi glavnimi kanali prišteva med poletne. Pri izbiri priporoča pozornost na oznake, ne zgolj na dimenzije, temveč tudi na hitrostni indeks, ki ga označuje črka, in indeks nosilnosti, ki ga označuje dvo- ali trimestna številka. Slednji je še posebej pomemben pri večjih terenskih vozilih in lahkih gospodarskih vozilih.

Pravilnik zahteva, da pnevmatike po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezajo tistim, ki so vpisane v potrdilu o skladnosti vozila ali drugem dokumentu o vozilu, drugačne pa so mogoče le po dodatni odobritvi vozila, razen če imajo večjo nosilnost ali višjo kategorijo hitrosti. Če je hitrost, ki jo dopuščajo zimske pnevmatike, nižja od največje hitrosti vozila, mora biti na vidnem mestu za voznika opozorilo z najnižjo vrednostjo hitrostne zmogljivosti pnevmatik.

Smiselno je izbrati tudi čim bolj sveže pnevmatike, njihovo starost lahko voznik preveri po štirimestni oznaki, pri kateri prvi dve številki označujeta teden ter zadnji dve leto izdelave. Pravilnik za vozila do vključno 3,5 tone zahteva, da so vse pnevmatike enake velikosti, vrste in zgradbe, na isti osi pa tudi iste nosilnosti in kategorije hitrosti, istega proizvajalca in z istim utorom. Agencija svetuje še več, in sicer da so vse štiri pnevmatike vselej istega proizvajalca in istega tipa.

Celoletne pnevmatike niso idealna obutev za vse razmere

Sodobne celoletne (all-season) pnevmatike se vse bolj približujejo zimskim, zlasti tistim brez simbola gore s snežinko, vendar jih agencija razume kot kompromis, ne kot idealno obutev za vse razmere, zato svetuje, naj voznik izbiro prilagodi mobilnostnim potrebam, voznim navadam in razmeram, v katerih najpogosteje vozi. Pravilnik jih pri zimski opremi posebej ne omenja, zato morajo izpolnjevati enake pogoje kot zimske pnevmatike.

Tehnično brezhibno vozilo je varnejše

Zaradi občutno krajšega dneva naj voznik preveri vsa svetila in brisalce, v sistemu za čiščenje stekel pa naj bo tekočina, primerna tudi za temperature pod lediščem. Preveriti je treba še prezračevanje, ogrevanje ter ogrevanje stekel in vzvratnih ogledal, ki omogočajo hitro odrositev in odmrzovanje, pri starejših vozilih pa tudi gumijasta tesnila vrat in prtljažnika. Preventivni pregled pri mehaniku lahko obvaruje pred jutranjimi zagatami z zagonom motorja, saj mehanik preveri akumulator in druge sklope, ki so pozimi še posebej obremenjeni. Čistost stekel zakon izrecno določa, kršitev pa se kaznuje z globo 200 evrov.

Prilagojena hitrost, premišljeno načrtovanje poti, delujoči asistenčni sistemi in oblačila, ki ne ovirajo gibanja

Voznik lahko po navedbah agencije največ naredi tako, da predvidi nevarnosti spremenjenih vremenskih razmer in jim prilagodi hitrost ter način vožnje, pot načrtuje premišljeno in zna ukrepati ob zdrsu, zanašanju vozila ali izgubi oprijema pogonskih koles. Napredne asistenčne sisteme mora voznik poznati in vedeti, kaj lahko od njih pričakuje, ključnih varnostnih sistemov naj se ne izklaplja. Priporočajo se tudi oblačila, ki ne omejujejo gibanja za volanom in ne zmanjšujejo preglednosti, debelo vrhnje oblačilo, kapo in rokavice pred vožnjo raje odložite, saj bo kabina vozila prijetno topla že v nekaj minutah.