Urška ne bi preiskovala Goloba in njegovih poslov. NSi uspela pridobiti čas za ustanovitev komisije?

Po tem, ko je skušala vladna koalicija po hitrem postopku sprejeti zakon, ki bi bistveno omejil parlamentarne preiskave Državnega zbora, so poslanci Nove Slovenije z zahtevo po posvetovalnem referendumu na omenjeni zakon njegov sprejem odložili vsaj za 30 dni. Teh 30 dni bo morda dovolj, da se ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo preiskovala poslovanje podjetij GEN-I in Star Solar pod vodstvom trenutnega premierja Roberta Goloba.

Saga omenjene parlamentarne komisije se vleče že dve leti. Ustanovitev je že pred dvema letoma zahtevala SDS, a NSi ni hotela podpreti pobude. Ustanovitev komisije je zatem zahteval Državni svet in naposled je pred dnevi res prišlo do uvedbe parlamentarne preiskave, ki pa jo želi vladna koalicija z zakonodajnim manevrom po hitrem postopku preprečiti, o čemer smo v preteklosti že pisali. 

SDS predlagala preiskovalko že takoj po volitvah

V poslanski skupini SDS so že kmalu po konstituiranju trenutnega sklica parlamenta želeli vložiti parlamentarno preiskavo poslovanja podjetij GEN-I in Star Solar ter financiranja stranke Svoboda pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, a za to niso imeli dovolj poslanskih glasov. Potrebnih je namreč 30 podpisov poslancev, SDS pa jih ima le 27.

Manjkajoče podpise so želeli pridobiti od Nove Slovenije, kjer pa so svoje podpise pogojevali s SDS-ovo popolnitvijo mest v komisijah za nadzor javnih financ in obveščevalno-varnostnih služb, kamor SDS še vedno ni imenovala svojih poslancev. Za neimenovanje poslancev v omenjeni komisiji so se v SDS odločili po tem, ko je NSi v sodelovanju s koalicijo in v nasprotju z dotedanjo prakso delitve mest v Državnem zboru prevzela predsedniško mesto v eni od obeh opozicijskih komisij, ki bi po ustaljeni praksi sicer pripadlo stranki SDS.

Preiskavo v koaliciji skušajo preprečiti 

A tudi po tem, ko je marca Državni svet sprejel zahtevo za parlamentarno preiskavo, je bila ta dejansko odrejena šele maja, Državni zbor pa mora na naslednji seji imenovati člane omenjene komisije, s čimer bi nato junija komisija lahko začela z delom.

Z novelo zakona o parlamentarnih preiskavah, ki so jo sprejeli po skrajšanem postopku in na izredni seji, bi tudi preiskovancem omogočili pritožbo in preizkus preiskave na Ustavnem sodišču.

Koalicija s prvopodpisano predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič pa je v Državni zbor medtem vložila tudi novelo zakona o parlamentarnih preiskavah, s katero bi deležnikom preiskave, tudi preiskovancem, omogočili pritožbo in preizkus preiskave na Ustavnem sodišču. Zakon so sprejeli po skrajšanem postopku in na izredni seji, kar kaže na to, da se jim pri sprejemu zelo mudi.

Ključna sprememba v noveli zakona, ki vsebuje vsega skupaj 6 členov, nanje pa je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora spisala kar 18 strani pripomb, pa je 30-dnevni rok po odreditvi preiskave, v katerem se preiskovanci lahko pritožijo.

Na samo 6 členov zakona kar 18 strani pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Glede na to, da je bila preiskava odrejena 10. maja, bi se po novem zakonu, če bi pravočasno stopil v veljavo, GEN-I ali pa Robert Golob lahko pritožila na ustavno sodišče in s tem zaustavila, najverjetneje pa tudi preprečila preiskavo poslov in volilne kampanje Gibanja Svoboda.

Da je namen zakona konkretno vplivati na aktualno preiskovalno komisijo, nakazuje tudi dejstvo, da je bila iz prvotnega predloga umaknjena določba, da zakon ne velja za že obstoječe ali že odrejene preiskovalne komisije.

Urška Klakočar Zupančič je sicer v ponedeljek v oddaji 24ur zvečer zatrdila, da zakon ne vpliva na že odrejene parlamentarne preiskave, umika omenjene določbe pa ni znala pojasniti.

NSi z zahtevo za posvetovalni referendum

V Novi Sloveniji so na omenjeno novelo zakona vložili zahtevo za posvetovalni referendum, s čimer so njen sprejem zamaknili za vsaj 30 dni, do takrat pa se bo že iztekel rok, ki bi ga novela omogočala za pritožbo, s čimer so zagotovili, da bo komisija res ustanovljena.

Sporno poslovanje, privatizacija energetike, financiranje volilne kampanje

Golob bi tako moral pojasniti domnevno sporno poslovanje GEN-I na Balkanu, kjer naj bi se prenašale velike količine gotovine, pa nakazila nekdanji novinarki portala Necenzurirano, nato pa tudi zdaj že nekdanji generalni sekretarki Gibanja Svoboda Vesni Vuković. Domnevno sporni so tudi posli, ki bi jih lahko šteli kot nezakonito financiranje predvolilne kampanje Gibanja Svoboda. Sporen je tudi manever privatizacije GEN-I, prek katerega je Golob, ko je bil še direktor te družbe, obšel Lahovnikov zakon, ki omejuje plače direktorjev v podjetjih v državni lasti.

Pričakovati je, da bo preiskava na plano prinesla še marsikatero podrobnost, ki jo skušajo v koaliciji na vsak način prikriti z očitki o tem, da gre pri omenjeni preiskavi zgolj za politični obračun z Golobom.