V Sindikatu slovenske vojske podali kazensko ovadbo zoper odgovorne zaradi sodobnega suženjskega odnosa v trgovini z ljudmi s prisilnim delom

Iz Sindikata slovenske vojske (SVS) so sporočili, da se od marca letos vojakom ukazuje bivanje na določenem kraju ali v enoti, za delo v tem delovnem času poleg plače ne prejmejo niti centa plačila. »Ukazuje se jim po cel teden bivanja, lahko tudi več tednov in mesecev brez vsakršnega dodatnega plačila k osnovni plači.«

Vlada zahteva brezplačno delo vojakov

Kot navajajo v SVS, si kaj takega ni privoščila še nobena vlada. Vojakom je odrejeno opravljanje dela v obsegu tudi do dvanajst ur na dan, za kar pa ne dobijo plačila. Na sliki je viden primer razporeda enega od vojakov, kjer so označene ure, ko mu je bilo odrejeno bivanje v enoti. V SVS se sprašujejo, ali vladi zaposlovanje novih vojakov res ni v interesu – ne glede na to, da vojakov primanjkuje. Brezplačna oblika dela namreč ni najboljša promocija za zaposlitev. Takšne odredbe razumejo kot sodoben suženjski odnos, zato je bila za člana SVS bila vložena prva (vzorčna) tožba za plačilo bivanja po 1. 1. 2025.

Tožba - za plačilo bivanja 

Na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je bila tako včeraj (26. 5. 2025) za člana SVS v skladu z navodili Službe za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi pri Ministrstvu za notranje zadeve in odgovornih za preprečevanje trgovine z ljudmi na Generalni policijski upravi podana kazenska ovadba. Ta je bila vložena »zoper odgovorne na obrambnem ministrstvu zaradi kršenja temeljnih pravic delavcev, ker se množično kršijo predpisi o plačilu za opravljeno delo vojakov in tako se vojake spravlja v sodoben suženjski odnos v trgovini z ljudmi s prisilnim delom.« Do marca letos v SVS takega načina dela niso bili vajeni; do takrat še »nobenemu vojaku še nikoli ni bilo ukazano bivanje, niti ena ura,« pravijo v SVS. Menijo še, da »gre za izigravanje dogovora sindikatov z vlado o tem, da se pripravljenost na določenem kraju šteje v delovni čas z namenom, da se množične tožbe za plačilo dela vojakov ustavijo.«

Kot poseben pogoj dela na obrambnem področju je bivanje na določenem kraju v Zakonu o obrambi od njegovega sprejetja v letu 1994. Do sedaj se ni uporabljal in kot pravijo v SVS, »pravega namena tega instituta ob sprejemanju zakona v letu 1994 danes nihče ne pozna«. Možno logično razlago vidijo v tem, »da je bila uzakonitev bivanja namenjena poklicnim pripadnikom v času vojaškega izobraževanja (častniška šola, podčastniška šola in štabno šolanje …).« Temu dodajajo, da je sedaj v skladu s sodbo Sodišča EU za bivanje od doma, ki je namenjeno službi, to treba plačati v višini 100 % urne postavke. Toda slovenski vojaki so sedaj pričeli dobivati ukaze obveznega bivanja v službi – v vojašnici, na terenu v šotorih, v bivakih itd., po ves teden, mesec in več. Po besedah SVS vse to brez vsakršnega plačila. 

Dogovor iz pogajanj za vojake ne velja

V SVS pravijo, da so se v okviru pogajanj o plačni reformi v javnem sektorju v zadnjih dveh letih vsi sindikati javnega sektorja z vlado dogovorili o tem, da se čas, ki je preživet v službi (tudi pripravljenost na določenem kraju), šteje za delovni čas. Tako bi se tudi vojakom v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor, ki velja od 1. januarja 2025, moralo plačevati takšno prisotnost v višini 100% urne postavke.

Kot že zapisano, so vojaki v drugi polovici marca letos začeli prejemati ukaze o bivanju. Vojak, ki je vložil tožbo, je na primer v marcu in aprilu po podatkih SVS »moral bivati v službi brez vsakršnega plačila za čas po 12 ur dnevno, eno uro po malici in eno uro po večerji ter od 21:00 ure zvečer do 07:00 ure zjutraj in tako ves teden brez kakršnega koli plačila. Plačano je dobil le osnovno plačo za 8 ur, 4 ure pa mora izkoristiti kot proste v referenčnem obdobju.« 

Za člana SVS je bila vložena tožba »za plačilo dela pod posebnim pogojem dela na obrambnem področju v delovnem času bivanja.« Ukaz o bivanju, ki ni plačano, je tako trčil po eni strani v Zakon o obrambi (njegov 96. člen), ki določa, da je bivanje poseben pogoj dela v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden in ga obrambno ministrstvo ne priznava, ga ne obračunava in ga ne plačuje, po drugi strani pa v Zakon o delovnih razmerjih in pogodbi o zaposlitvi, v skladu s čimer je treba delovni čas plačati v višini 100% urne postavke.

Obvod obstaja

Kot kaže, pa pot iz te zagate obstaja, ni pa ravna. SVS namreč poziva pripadnike Slovenske vojske in člane SVS, da sledijo njihovim smernicam, saj se po njihovih besedah za plačilo takšnega dela »serijsko sklepajo poravnave ali izdajajo sodbe na podlagi pripoznave (izda se sodba na podlagi priznanja druge strani, da vtoževano res ni bilo plačano), vendar le z vojaki v tožbi«.