V slovenskih gorah letos že 27 mrtvih

Po lanskoletnem zatišju so gorski reševalci letos do 12. avgusta našteli že 27 smrti, kar je šest več kot v enakem obdobju lani. Posredovali so 410-krat, kar je 44 več kot v enakem obdobju lani, je na novinarski konferenci opozoril gorski reševalec in zdravnik Luka Camlek. Skupno so v kar 170 primerih posredovali s helikopterjem, najpogostejši vzrok za nesrečo pa je bil zdrs. Z vidika gorskih nesreč tako kaže na rekordno leto. 

Pohodniki in gorniki so pogosto tudi neustrezno opremljeni ali psihofizično slabo pripravljeni, nekateri niti ne poznajo terena, na katerega se podajajo. Tudi zato so morali reševalci v mnogih primerih z gora evakuirati nepoškodovane gornike, teh so letos doslej našteli 179. V skoraj polovici intervencij so reševalci pomagali tujim državljanom. Največ intervencij so po besedah Camleka tudi letos opravili bohinjski gorski reševalci, nekaj manj pa tolminski.

Poškodbe so k sreči povečini lahke oziroma srednje težke. Gre za zvine, rane, zlome okončin, ki jih gorski reševalci ne štejejo med hude. Je pa vedno več tudi internističnih primerov, torej obolenj ter srčnih in možganskih kapi, je dodal Iztok Tomazin. V več primerih je življenje res neposredno ogroženo.

V takšnih primerih je delo reševalcev izjemno zahtevno, saj morajo poškodovanega oskrbeti na težavnem terenu, nato pa ga kar najhitreje rešiti iz gorskega okolja.

Motivacija naj ne bodo všečki

Gorniki morajo svoje sposobnosti dovolj dobro poznati, poudarja Camlek. Prav tako se morajo na vsako turo dobro pripraviti, se poučiti o poti in planinskih in gorskih postojankah.

Ravno pripravo na turo pa po njegovih besedah številni izpustijo. »Priprave se začnejo v glavi, ne v mišicah,« je dodal Tomazin. Motivacija za pohod oziroma turo naj ne bodo všečki na družbenih omrežjih, je opomnil.

Pravilo 30-30

Kljub dokaj zanesljivim vremenskim napovedim so v gorah vedno možna presenečenja. »Če nas ujame nevihta oziroma se bliža nevihta, je osnova pravilo 30-30,« je poudaril Tomazin. Če je časovni razmik med bliskom in gromom 30 sekund, je namreč nevihta oddaljena 10 kilometrov.

To pa je po njegovih besedah tudi skrajen čas, da se gornik umakne na varno, sploh z vrhov in grebenov ter drugih izpostavljenih točk.»Izogibati se je treba tudi drugim izpostavljenim mestom, kot so daljnovodi, stolpi, jeklenice na feratah,« je pojasnil.

Nevihta lahko namreč v trenutku preskoči: »Ne smemo čakati, da je res neposredno okoli nas.« Kot je dodal Tomazin, je treba na udare strele biti pozoren tudi po koncu nevihte. Raziskave namreč kažejo, da te lahko udarijo tudi še pol ure po koncu deževja.

Podaljšano umetno dihanje

Pomembno pa je tudi poznavanje temeljnih postopkov oživljanja. Ker strela pogosto ohromi dihalni center, je treba pri oživljanju, zlasti pri umetnem dihanju, vztrajati dlje časa od splošnih priporočil. »To je zelo pomembno, kar nekaj življenj je bilo izgubljenih tako pri nas kot v tujini, ker očividci niso dovolj dolgo oživljali,« je povedal zdravnik in gorski reševalec.