Velika medgeneracijska nesolidarnost pri Covidu: So mladi brezbrižni ali enostavno nimajo pravih informacij?

Vir leve fotografije: Medical photo created by freepik - www.freepik.com, desno pixabay
Spoštovanje ukrepov za preprečevanje širjenje koronavirusa je pomembno pogojeno z občutkom lastne ogroženosti, lahko sklepamo po rezultatih ankete med več kot tisoč bralci regionalnih portalov Celje.info in Kozjansko.info.

Odnos mladih do koronavirusne situacije je namreč izrazito drugačen od mnogo bolj odgovornega postopanja starejših, kažejo odgovori različnih starostnih skupin. 

To verjetno priča o splošno razširjeni družbeni nesolidarnosti, ki je najbrž posledica družbene individualizacije in egocentričnosti, katerim smo priča v zadnjih letih, ugotavljamo v komentarju uredništva. A morda so vzroki tudi drugje.  

V prejšnjem članku smo na podlagi naše ankete ugotavljali, da so razlike pri odnosu do koronavirusne situacije politično pogojene - volivci leve opozicije manj spoštujejo ukrepe, jih za virus manj skrbi, v večjem deležu menijo, da so zaščitni ukrepi prestrogi in skoraj večinsko zavračajo aplikacijo #OstaniZdrav.

A še bolj kot to se odnos do koronavirusa spreminja glede na starost anketirancev, kaže križanje rezultatov s petimi starostnimi kategorijami sodelujočih.

Kot je razvidno iz spodnjega grafa, zaskrbljenost nad okužbo s COVID-19 občutno narašča s starostjo anketirancev:



Podobno je tudi pri vprašanju glede izogibanja manjšim zasebnim druženjem kot so obiski, praznovanja in podobno:



Kaj pa sprejeti ukrepi vlade za omejitev koronavirusa? Da so prestrogi, meni skoraj dve tretjine mladoletnih sodelujočih, več kot polovica tistih med 18 in 30 let, 40 odstotkov tistih med 31 in 50 let, manj kot četrtina tistih med 50 in 65 let ter zgolj še 15 % starejših od 65 let.

Skoraj polovica slednjih meni, da so sprejeti vladni ukrepi premalo strogi.



Podobna razmerja so tudi glede uporabe COVID aplikacije. V največjem deležu jo uporabljajo starejši od 65 let, čeprav jih skoraj petina sploh nima pametnega telefona.

Razlike pri starostnih skupinah pa so očitne tudi, ko gre za zaupanje Janševi vladi, da obvladuje situacijo s koronavirusom. Najvišje, več kot 50 % zaupanje ima ravno med najstarejšima skupinama sodelujočih v anketi.




Preberite še, kaj smo ugotovili v anketi med našimi bralci, kjer smo raziskovali, ali so volilci desnice in levice različno zaskrbljeni glede Covid-19 in ali različno spoštujejo ukrepe: Volilci leve opozicije bolj brezskrbni glede okužb, ukrepe spoštujejo manj.




 
KOMENTAR: Uredništvo
Nesolidarnost in egoizem ali zgolj neozaveščenost?
Da imajo mladi (ne vsi!) pišmeuhovski odnos do novega koronavirusa, so po vsej Evropi ugotavljali že poleti, ko jih koronavirusna situacija ni odvrnila od udeleževanja množičnih zabav, kakršne so (kljub prepovedi) potekale v Zrćah na Pagu ali v zagrebških in ljubljanskih nočnih klubih. Da jih koronavirus ne skrbi pretirano, dobršen del pa se jih zato obnaša neodgovorno, je razvidno tudi iz naše ankete. A kaj je pravi razlog - je to manko solidarnosti kot posledica individualizacije sodobne družbe, ali pa zgolj neosveščenost? Mladi pač tradicionalnih medijev, kot so televizija, radio in časopisi, ne spremljajo, temveč informacije pridobivajo preko svetovnega spleta, natančneje, družabnih omrežij. Tam pa, vemo, da kraljujejo razni Potrči, Zlatkoti, Tanje in drugi influencerji. V vsakem primeru družbo čaka velik izziv, kako ustrezno nagovoriti mlade, oziroma kako jih doseči z relevantnimi informacijami. A morda je v ozadju večji problem, povezan z vzgojo v blagostanju in odsotnosti izkušnje odrekanja česarkoli in za kakršenkoli namen. Vse to so izzivi, s katerimi se bodo psihologi ukvarjali še dolgo po koncu koronavirusne krize. Pomembno bo namreč diagnosticirati družbene šibke točke ob kriznih situacijah in začeti delati na tem, da nas naslednja takšna situacija ne bo kot civilizacijo še bolj spravila na kolena.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike