[Video] Aljuš Pertinač – S partizansko pesmijo novim političnim zmagam naproti (Odmev tedna, 26. 9. 2025)

V tokratnem Odmevu tedna smo gostili Aljuša Pertinača, analitičnega in političnega komentatorja, s katerim smo komentirali dogodke preteklega tedna. 

Partizanska pesem na kongresu gibanja Svoboda

Odmevni dogodek tega tedna je bil kongres Gibanja Svoboda, kjer sta predsednik vlade Robert Golob in njegova nova soproga v dvorano vstopila ob spremljavi pesmi Bella ciao, ki je znana italijanska partizanska pesem. Pertinač izbiro pesmi na kongresu Gibanja Svoboda označi za neprimerno, saj je povezana z nasiljem in celo z atentatom na Charlieja Kirka, saj je bil naslov te pesmi napisan na nekaterih nabojih, ki so jih našli pri osumljencu umora. Dodaja, da celoten kongres, tako kot Golobova vladavina, deluje kot resničnostni šov in da je bilo najbolj opazno prav to, da je manjkalo politike, čeprav gre za največjo vladno stranko.

Kongres vidi kot nek poporočni žur, kjer so pač bili določeni ljudje povabljeni zato, da so otvorili neko kuliso za predsednika vlade, da je imel izgovor, da je ponovno pokazal to svojo soprogo. 

Svoboda le za nekatere

Izjavo predsednika vlade, da je Gibanje Svoboda Slovenijo spremenilo v liberalnejšo državo, komentira, da premier to razume predvsem kot lastno svobodo. Kritični posamezniki in drugače misleči so deležni nasprotnega: omejevanja, postopkov proti njim in blatenja v medijih blizu oblasti. Meni, da zato Slovenija danes ni bolj svobodna in spomni, da je Golob na volitve šel z obljubo, da bo osvobodil Slovenijo, zdaj pa to obljublja znova, brez jasnosti pred kom ali čim. Dodaja, da je Golob zelo popustljiv do svojih lastnih napak in napak vlade.

Golobove izjave, češ, da se učimo na napakah, označi za nesmiselne, saj nismo vrtec, ki bo vzgajal otroke na oblasti.

Tožbe Roberta Goloba proti Štrancarju, Černaču in drugim Pertinač označi kot klasično kapitalistično reakcijo, saj lahko na izjave, ki mu niso po godu, odgovori z nekimi sodnimi postopki, ker si pač to lahko privošči, razlika je le ta, da je prej pri tem porabljal denar GEN-I, zdaj pa davkoplačevalski denar. Na ta način se s kritikami pridno spopada tudi Urška Klakočar Zupančič, še doda. »Oni ves čas delujejo po principu, ne glej, kaj počnem, poslušaj, kaj ti govorim.«

Pripravljenost za učenje iz lastnih napak

Komentator izpostavi tri ključne kazalce slabega stanja: Slovenija po produktivnosti vse bolj zaostaja za Avstrijo, medtem ko jo bivše jugoslovanske republike dohitevajo; pada dodana vrednost, kar pomeni, da ustvarjamo manj kot prej; pada pa tudi industrijska proizvodnja, kar je za Slovenijo posebej problematično, ker ima enega največjih deležev industrije v BDP. Pove, da bi morali ti kazalci biti povezani z večjo gospodarsko svobodo, ki pa je ni. Zato so trditve premierja, da prinaša več svobode, po njegovem prazne. Goloba gospodarske težave ne zanimajo, saj živi v nekem svojem svetu – zadovoljen in odmaknjen od realnosti, a s pripravljenostjo, da se uči iz napak. 

V zvezi z uvedbo božičnic poudarja, da tretjina podjetij že izplačuje božičnico, tretjina pa je ne more zaradi slabih ekonomskih kazalcev, za katere krivi vlado in premierja. Dodaja, da se vlada ne obremenjuje z zadolževanjem, saj je navajena tako delati, a opozarja, da so Slovenci že močno zadolženi; približno 50.000 evrov na prebivalca. Problem je resen za državljane, ne pa za Goloba in njegovo ekipo.

Možnost ukinitve oddaje Tarča vidi kot omejevanje svobode govora ter preganjanje drugače mislečih. Opozarja tudi na nelogično ekonomsko politiko, ki pa ni takšna zgolj v Sloveniji, temveč tudi v ZDA, ne glede na ideološki predznak. Poudarja, da gre v obeh primerih za primitivno obliko populizma, ki ne upošteva predvolilnih obljub in osnovne logike.

Izkušnje so drugotnega pomena                   

Na namig Tine Bregant iz stranke SLS o predvolilnem povezovanju opozori, da glas zanjo lahko propade, če stranka ne pride v parlament. S tem nasprotuje njenim besedam, češ, da glas, dan stranki SLS, ne bo izgubljen. Izrazi tudi skrb glede vodstva, nova predsednica deluje namreč kot začetnica v politiki, saj je prišla od zunaj in hitro prevzela stranko. Po njegovem mnenju bi se morale slovenske stranke, še posebej SLS z dolgo tradicijo, zamisliti: če bodo predsednike iskale zunaj svojih vrst po kriterijih priljubljenosti, bodo imele voditelje le za ene volitve, pri tem pa dosegle še slabši rezultat od pričakovanega.

V zvezi z zamenjavo predsedniškega mesta v NSi Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem spet izpostavi, da se v Sloveniji kaže trend, da predsedniki strank prihajajo od zunaj, pogosto iz piarovskih krogov, kar velja tudi za novega predsednika NSi. Opozarja, da je težava izjava prejšnjega predsednika Tonina, da NSi ne bo več šla v vlado z Janšo, saj je v resnici ta stranka vedno pripravljena vstopiti v katerokoli vlado, tudi Golobovo, ker za svoj obstoj nujno potrebuje sodelovanje v koaliciji. NSi je predvsem stranka določenih gospodarskih interesov, podobno kot SD, ki zastopa druge interese, čeprav se obe radi sklicujeta na zgodovino in vrednote. Dodaja pa, da je NSi že pod Toninom dokazala, da lahko samostojno prestopi parlamentarni prag in da lahko tudi v prihodnje računa na to.

»Mali človek je ogrožen«

Tožbo gospoda Merlaka zaradi zemljišča, ki naj bi bilo v lasti sklada kmetijskih zemljišč, kar pa sploh ni bilo vpisano v nobeno zemljiško knjigo, Pertinač enači s primerom Štrancarja, in izjavi, da v Sloveniji pogosto veljajo dvojni standardi: če si blizu oblasti, lažje uveljavljaš interese, tudi če nimaš prav, če pa nisi, ostaneš brez možnosti, četudi si imaš prav. Kot primer omeni primer zemljišč v Ljubljani, kjer je sodišče kljub nejasnostim odločilo v korist občine. Dodaja, da imajo ljudje z več finančnimi sredstvi, kot Merlak ali Štrancar, vsaj možnost, da se branijo, medtem ko večina brez denarja tega privilegija nima.

Pertinač ostro obsodi prenehanje financiranja zdravljenja bolnih otrok s strani države in izpostavi dvoličnost Tine Gaber Golob, ki je v soboto na kongresu Gibanja Svoboda nastopila ob premierju, v ponedeljek pa na protestu protestirala proti poslancem iste stranke, ki so glasovali proti uvrstitvi določenih zdravil na seznam, financiran iz javnih sredstev. Vlado označi za populistično, saj se vlada in njeni poslanci angažirajo le pri temah, ki so jim v interesu, medtem ko resnih vprašanj, kot so otroci in njihova blaginja, ne obravnavajo. 

Navdušen gradbinec

Pertinač naraščajoče število gradbenih projektov župana Zorana Jankovića vidi kot del njegove kampanje za naslednje volitve, saj bi v primeru, da ne bi kandidiral, na površje prišlo marsikaj. Njegovo delovanje opisuje kot trmasto in vztrajno, še posebej pri projektih, kjer ima zelo verjetno tudi osebni ekonomski interes, kar je opaziti po njegovi navzočnosti pri gradbenih poslih.

Na lasten mlin

Imenovanje dveh novih ustavnih sodnikov s strani Nataše Pirc Musar si razlaga tako, da oblast v resnici deluje predvsem v korist »Kučanovega ozvezdja«. Navzven se sklicuje na levico, partizanstvo in delavske pravice, a v praksi gre le za fasado, saj dejansko zasleduje čisto druge interese. »Lahko si privoščijo, kar si želijo, če to delajo v imenu antijanšizma – ali si za Janšo, če pa nisi za Janšo, pa moraš podpirati to, kar se grejo.«

Razburjenje ob umoru Charlieja Kirka Pertinač komentira v smislu, da bi se morali Slovenci osredotočiti na reševanje lastnih problemov doma in stopiti skupaj, ko je to potrebno, namesto da se delimo glede vojn v Ukrajini, Gazi ali ZDA. Vladajočim namreč ustreza, da nas razdvajajo zaradi tujih interesov, kapitala in ideologij. Dodaja še, da je umor sam po sebi zavržno dejanje, umor zaradi javno izrečenega mnenja pa še toliko bolj in v tem ni mogoče najti opravičila ali celo veselja.

Temam lahko bolj poglobljeno prisluhnete v tokratnem Odmevu tedna, sogovornika pa sta obravnavala tudi teme, kot so kritika stranke Levica gospoda Pečečnika, obisk Tine Gaber in Roberta Goloba na Brezjah, potovanje Nataše Pirc Musar v New York za 150.000 evrov, »čiščenju janšistov iz RTV« ter sprejetje medijskega zakona.