[Video] Dr. Jože Možina: Ko je narod razdeljen, je vedno en del narodovega telesa izločen (Odmev tedna, 13. 6. 2025)

Vida Petrovčič je tokrat v oddaji Odmev tedna gostila zgodovinarja, novinarja in priznanega TV voditelja dr. Jožeta Možino. V pogovoru sta se dotaknila tem iz domačih in tujih logov.

V soboto, 7. junija, se je ob breznu pod Macesnovo gorico zbralo okrog 2000 ljudi na slovesnosti v spomin na tam pobite nedolžne ljudi. Posmrtni ostanki so bili od tam odkopani in še vedno čakajo dostojnega pokopa. Komentator spomni na prvo slovesnost, ki smo jo imenovali tudi spravna, ko se je je z rokami v žepu udeležil tudi Milan Kučan. Dr. Možina ob tem opozarja na dvojno prevaro, ki smo je bili takrat deležni – slovesnost tudi približno ni bila spravna, poleg tega pa je bila pripravljena ob jami pod Krenom, kjer pa so v večini obležali Srbi, Hrvati in Črnogorci – Slovencev je bilo malo. Tako smo pod krinko sprave doživeli dvojno prevaro. Demokratični sistem je bil od leta 90 dalje grajen na principu zločina in prikrivanja.

Dr. Jože Možina je ob tem omenil svoj pogovor s Francem Kozino in Milanom Zajcem, ki sta se rešila iz brezna, polnega trupel, med katerimi so bili nekateri ljudje še živi. Pripovedovanje je pretresljivo in grozljivo. Posebna norost tistega časa je bila tudi, da si mama ni upala soočiti svojih dveh sinov – bratov – med seboj – eden od njiju se je rešil iz brezna, drugi je bil partizan ... Nekateri kraji si od tistih časov še danes niso opomogli; čeprav ni bilo nikoli uradno potrjeno, toda to je bil genocid, meni komentator. Ob tem se je po letu 90 naredilo vse, da nihče od storilcev ni bil kaznovan, da se mu ni zgodilo nič – še več – predsednica Nataša Pirc Musar je zlati red za zasluge podarila – Zvezi borcev, naslednici storilcev teh neverjetnih zločinov.

Dr. Možina nato spomni na to, da se predsednica Nataša Pirc Musar ni zmogla udeležiti spominske slovesnosti v Macesnovi gorici skupaj z množico ljudi v soboto. Tja je odšla nekaj dni prej, z nekaterimi predstavniki, med katerimi je bil – zanimivo – tudi škof Andrej Saje. Sogovornika se sprašujeta, kako to, da je slednji dal legitimiteto predsednici, da se je izognila svojcem in vsem, ki so trpeli – legitimiteto pri dejanju, ki narod ločuje. Ko jim ustreza, sta Cerkev in država ločeni, ko pa ne, pa nista ...

Predsednica Nataša Pirc Musar je bila tudi pri misijonarju Pedru Opeki. Voditeljico je zanimalo, kako to, da jo je slednji sprejel? Toda Pedro Opeka sprejme vsakega, Nataša Pirc Musar pa nima nobenih moralnih zadržkov; je popolno nasprotje tega, kar Pedro Opeka predstavlja in dela; najprej po finančnem zaledju in odnosu do kapitala, pa tudi po dejstvu, da se je oče Pedra Opeke rešil iz brezna smrti – Nataša Pirc Musar pa ne premore toliko spoštovanja, da bi se vpričo spominjajočih se ljudi udeležila slovesnosti ob breznu.

O pokopu žrtev, katerih kosti čakajo na pokop, komentator meni, da za Jankovićevimi odločitvami očitno stoji Milan Kučan. Kot kaže, bodo sedaj (nekdanji) komunisti odločali o tem, kje bodo pokopane žrtve komunistov. Pri tem je zanimivo, da tako radi govorijo o genocidu v Gazi – genocida doma pa ne priznajo. Žrtve, ki so bile skrite pod gorami različnega materiala v breznih, bi radi ponovno skrili in zatajili – Milan Kučan ne zmore etičnega elementa, da bi tem žrtvam omogočil dostojen pokop.

Kaj pa je dr. Jože Možina odgovoril na vprašanje, ali je Milan Kučan morda ustrahovan s strani Beograda? Prisluhnite v oddaji.

Sogovornika sta se posvetila tudi odmevnemu intervjuju dr. Možine z Borutom Pahorjem. Glede na odzive kaže, da resnicoljubnost pri nas nima domovinske pravice. S poudarjanjem njegovega mnenja o genocidu se je diskreditiralo druga pomembna Pahorjeva sporočila iz intervjuja; npr., da leve stranke niso samostojne, ampak jih usmerjajo centri moči, ter da volivci še vedno volijo Milana Kučana, čeprav sploh ne kandidira na volitvah.

V nadaljevanju sta se ustavila še pri gostovanju Milana Kučana v oddaji pri Marcelu. Opozorila sta na nekaj zanimivih 'freudovskih zdrsov'. Npr. Borut Prah namesto Borut Pahor ... in še kaj. Še posebej pa je vredno omembe, da je Kučan v oddajo prišel povedat, da ni stric iz ozadja – toda s svojim nastopom je povedal ravno to. Sogovornika sta opozorila še, da je jasno vidno, da je bil intervju naročen. Zakaj? Prisluhnite v oddaji. Kako pa to, da Milan Kučan še ni bil gost pri Jožetu Možini? Povabljen je bil dvakrat, voditelju neposredno ni zavrnil pogovora, toda zelo kmalu se je pojavil pri drugih voditeljih. Slučajno? Presodite sami.

Milan Kučan je v oddaji pri Marcelu podal tudi – po mnenju komentatorja – najbolj uničujoče navodilo, naj volivci volijo skrajno levo – s tem se volivci razdelijo na dva bloka – levi in desni, kar »je skrajno nevarno«. Tudi Kardelj je vedno govoril: »tolci po sredini«. Zakaj? Ker med dvema blokoma, ki sta vsak na svoji strani, ne more biti sodelovanja, soglasja. Ko je narod razdeljen na dva dela, je vedno en del narodovega telesa izločen.

Sledila je še ena pereča tema minulega konca tedna – napad Romov na župana Ribnice, na javno osebo in študenta. Možina opozarja, da se boji, »da se ne bo kaj hudega zgodilo«. Romi so namreč že dolgo deležni drugačne obravnave kot domačini, dovoljena jim je kraja in nasilje in nič se jim ne zgodi. Kaj pa, ko bo nekomu zares prekipelo? Minister Poklukar pa razlaga, kako je Slovenija varna država ...

Pred dnevi je bila tudi obletnica umora Ivana Krambergerja. Sogovornik je pripovedoval o svojem spominu na obisk njegovih krajev, kjer nihče od domačinov ne verjame, da je obsojeni človek zares umoril Ivana Krambergerja. Pravijo, da tega nikakor ni sposoben. Tako se še vedno niso polegli dvomi v pravičnost sojenja in ugibanja o morebitnem političnem umoru. Umor Ivana Krambergerja sporoča, da se je jedro režima preobleklo – spremenilo zgolj na zunaj, v svojem bistvu pa ostalo enako.

Tudi temi o LGBT se sogovornika nista izognila. Komentator meni, naj bodo slednji enakopravni državljani, tega jim nihče ne odreka. Toda zakaj se oblačijo v tako obskurna oblačila? Je to res potrebno?

Proti koncu je sledilo še nekaj drugih tem. Možina je razkril več o nočnem dogodku na RTV, ko mu je eden od sodelavcev vdrl v pisarno. Prisluhnite, kaj se je zgodilo.

Kaj pa nevladnica Greta, ki je potovala proti Gazi? Sogovornika sta osvetlila moč nevladnih organizacij, pri čemer Možina poudarja, da se preko nevladnih organizacij vzpostavljajo vzporedni vzvodi, ki kreirajo življenje – in so dejansko oblast. Ob tem, da vlada zelo dobro plačuje nevladne organizacije, ki vplivajo na vladne odločitve. Pomislimo le na Niko Kovač in njen velik vpliv v javnosti, preko medijev. V zadnjem času je dokaz za to obsodba Vinka Vasleta. Dr. Možina opozarja na sojenje Makarovičevi, ki je veliko bolj grobo napadla njega – meni, da če bo sodišče pri Makarovičevi uporabilo enake kriterije, bo slednja »zaprta deset let«. 

Za zaključek sta se dotaknila še gradnje garažne hiše v Ljubljani. To bi rad zgradil župan Janković, ki je tudi po besedah njegovih tu živečih sonarodnjakov v slovenski prostor vnesel primitivnost, balkanizacijo in princip 'znajdi se'. Smo si to želeli?

Ob bok nenehnemu razdvajanju je v minulem tednu izšlo obsežno delo 75 intelektualcev – Soglasje za zgodovinski trenutek. Prisluhnite v oddaji, za kakšno delo gre, ter predvsem o tem, kako je to delo za razliko od nenehnega razdvajanja, za kar se trudi levica, usmerjeno v povezovanje, sodelovanje, spoštovanje. Ali ga bomo sposobni?

Prisluhnite oddaji Odmev tedna – ne bo vam žal.