[Video] Dr. Jože Možina: Vsi vejo, da je cesar nag (Odmev tedna, 3. 10. 2025)

Dogodke preteklega tedna smo komentirali z dr. Jožetom Možino – zgodovinarjem, novinarjem, televizijskim voditeljem in avtorjem dokumentarnih filmov.

Golob odletel iz kletke

Po vložitvi zahteve specializiranega državnega tožilstva za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu v zadevi Bobnar dr. Jože Možina meni, da skušajo na ta način zavirati Goloba, ki je ušel iz vajeti tudi tranzicijski levici. Sogovornik poudari, da je Golobova kampanja, ki je že v polnem teku, če pride do obtožnice, v veliki meri okrnjena.

Kongres Svobode opiše z besedami: »Saj vsi vejo, da je cesar nag – vidijo, kakšne neumnosti govori. Človeku je kar nerodno, ko to gleda. Ampak tam vsi ploskajo kot v Severni Koreji.«

Domnevno povezavo Aleša Hojsa s Kavaškim klanom označuje za komaj verjetno. Obtožbo razume v kontekstu obtoženčevega ravnanja do premierja Goloba.

Možina poudarja, da je zbranih 43.000 podpisov za referendum o zakonu o prostovoljnem končanju življenja velik uspeh, pri čemer so k temu prispevali tudi pozivi škofov in verskih skupnosti. Veseli ga njihov vpliv, čeprav meni, da Katoliška cerkev pogosto nima jasno definiranega stališča glede vrednot, kar verniki in angažirani kristjani pogrešajo pri ključnih vprašanjih.

Na Brezje se po pomoč zateče marsikdo

Obisk premierja Goloba in njegove soproge na Brezjah označuje kot zlorabo in orodje v rokah politične propagande. Poudarja, da so vrata svetišča odprta vsem, tudi premierju Golobu, če bi tja prišel ponižno kot vsi drugi in ne z namenom promoviranja. Cerkev pa krivi, da se je pustila zlorabiti na tak način. Poudari, da tisti, ki oskrbuje neko svetišče, ni njegov gospodar, zato bi moral razmišljati v širši sliki.

Stanje miru se zaključuje

Na vprašanje, ali se nam bliža vojna, v vlogi zgodovinarja odgovarja pritrdilno, saj so bila v zgodovini vedno obdobja vojne in miru. Izpostavlja, da pri vojni v Ukrajini ne gre le za Ukrajino, ampak za usodo zahodnega sveta, ki si ne želi kitajskega vpliva na ukrajinski in poljski meji. Kitajska si namreč vse bolj podreja Rusijo, saj Rusija sama ni zmožna financirati vojne v Ukrajini.

Ali se sme Makarovičeva imenovati kulturnica v pravem pomenu besede

Recitacijo sovražnega besedila avtorice Svetlane Makarovič označi kot poziv k nasilju in linču proti njemu – opisuje kot najbolj brutalen sramotilni javni napad, kar smo jih slišali v zadnjih 30, 40 letih proti komurkoli. Kot glavne razloge za napad navaja svoji oddaji Utrip in Pričevalci, iz katerih se je Makarovičeva ponorčevala.

Hkrati opozarja na vrednote pravosodne ministrice Andreje Katič, ki jih pravzaprav ni, saj je edina, ki se od tega projekta, na katerem je bilo besedilo prebrano, ni distancirala – za razliko od predsednika Zveze borcev Marijana Križmana, župana Velenja Petra Dermola in tudi dr. Franca Žerdina, predsednika organizacijskega odbora, ki se je Možini pisno opravičil, da se je to zgodilo na dogodku, ki so ga organizirali.

Samouprava

Predsednik Golob je predlagal, da bi se delavci lahko sami odrekli božičnici, če si je delodajalci ne bi mogli privoščiti. Možina to komentira kot absurden poskus samouprave in spomni, da so nas zaradi te vlade, ki je ukinila Janševo dohodninsko reformo, zaradi česar imamo v povprečju 1.000 evrov manj na leto, dvakrat okradli, če upoštevamo še zakon o dolgotrajni oskrbi. Poudarja, da upravljanje podjetja ni v domeni delavcev, ampak uprave, ki je za to dobro plačana.

»Mediji že deset dni govorijo o tej božičnici, namesto da bi pravzaprav obračunali z osebo, ki popolnoma nekompetentno troši javni denar.«

V Sloveniji gre navzdol

Pokojninsko reformo, za katero je mogoče, da bo uspel referendum, Možina komentira kot neprimerno, saj se prebivalstvo stara, zato pokojninska reforma predvideva dvig upokojitvene starosti, kar se mu zdi logično in skoraj neizogibno. Druga sprememba pa je daljše obdobje za izračun pokojninske osnove, kar bo pomenilo nižje pokojnine, saj bodo plače na začetku kariere nižje.

»Ljudje se morajo zavedati, da vrednost njihovih prihrankov ter realna vrednost njihovih plač in pokojnin pod to oblastjo izredno pada in da je kupna moč vedno nižja.«

Spremembo zakona o splošnem upravnem postopku označi kot neresno in nevarno. To bo po njegovem mnenju sprožalo nove spore in zmedo, saj se pomembnih dokumentov ne more vročati v nabiralnik.

Samo nekateri imajo pravico do izražanja mnenja

Dejstvo, da RTV noče gostiti Urše Cankar Soares, organizatorke Pohodov za življenje, označi kot cenzuro in diskriminacijo ter izpostavi, da nasprotniki Pohoda za življenje pa imajo mesto na RTV.

»Tudi predsednica države Nataša Pirc Musar je ta teden izjavila, da je najpomembnejša odločitev vsake ženske odločitev za splav.«

Preusmerjanje pozornosti

Sogovornik meni, da je konflikt v Gazi medijsko pretirano izpostavljen, medtem ko se hude tragedije v Sudanu, Jemnu ali Kongu zanemarjajo. To vidi kot medijsko trženje in preusmerjanje pozornosti od domačih težav, ki jih oblast ne zna reševati. Kritizira Tanjo Fajon, ker sledi temu toku, ter poudarja, da Slovenija nima vpliva na Gazo, lahko pa se kompromitira. O usodi Benjamina Netanjahuja pa bodo odločala sodišča, ne tuji politik, sploh pa ne politik Slovenije.

Komentiral je tudi peticijo nevladnih organizacij za sprejem Palestincev v Slovenijo. Poudaril je, da je ljudem v stiski sicer treba pomagati, a se mu zdi pomenljivo, da palestinskih beguncev ne želijo sprejemati niti Egipt niti druge bogate arabske oziroma islamske države. Opozarja, da Slovenija poleg proračunske podpore zdaj prevzema še breme njihovega sprejemanja.

Spomnil je, da v intervjuju na RTV predsedniku sindikata palestinskih novinarjev Abu Bakru ni bilo zastavljeno ključno vprašanje glede očitkov izraelske strani, da naj bi bili številni ubiti palestinski novinarji povezani s Hamasom. Po njegovem mnenju bi to vprašanje moralo biti postavljeno. Poudaril je še, da širša javnost nima pravih informacij o dogajanju v Gazi. Strinja se, da gre za tragedijo z nedolžnimi žrtvami, a je težko presoditi resničnost podatkov, saj informacije prihajajo pod močnim vplivom Hamasa, ki še vedno obvladuje razmere, vključno z delitvijo hrane in varnostjo.

Dotaknili smo se tudi napada Mladine na novinarja Luka Svetino in Martina Nahtigala, ki sta poročala iz Izraela ter opravila intervju z udeleženko glasbenega festivala 7. oktobra 2023. Kritike so letele na to, da naj bi bil njun obisk delno financiran s strani Izraela, vendar Možina izjavi, da bi bila težava le, če bi to prikrila. Ker sta bila transparentna, očitkov ne vidi kot utemeljenih. Poudaril je, da ima Izrael pravico pokazati svojo plat zgodbe in da sta novinarja svoje delo opravila profesionalno.

Rdeči na oblast

Nastop Primoža Gorkiča, ki ga je Nataša Pirc Musar predlagala za enega od novih ustavnih sodnikov, na prireditvi z rdečo zvezdo Možina označi kot skrajno zaskrbljujoče, saj nihče na tem položaju ne bi smel biti tako opredeljen. Navaja, da je rdeča zvezda povzročila ogromno nedolžnih žrtev in uvedla simbol diktature, ki je trajala do leta 1990. Diktature, kjer je bilo na slovenskem ozemlju 10.000 ljudi izgnanih, okradenih in ubitih.

Dokaz o nezakonitem čiščenju drugače mislečih z RTV vidi v zmagi tožbe Valentina Areha proti RTV, a spomni, da bomo finančno kazen morali poravnati mi – plačniki RTV prispevka.

Zgodba se ponavlja

V luči novoizdane knjige Jožeta Dežmana z naslovom Komunistični strah v gatah izpostavi, da lahko dogajanje povežemo z današnjim in se iz tega veliko naučimo. Opozori na nevarnost jemanja države in demokracije kot nekaj samoumevnega. Spomni, da lahko ob trenutnih trendih pride do točke, ko oblast omeji referendume, spodbuja bojkote ali celo razvrednoti volitve, če ima popoln nadzor nad pravosodjem, mediji, policijo in vojsko. Knjiga je napisana na humoren ter avtorjev avtentičen način in je lepo branje.

Več o obravnavanih dogodkih, ki se pri nas ne bi smeli dogajati, si lahko ogledate v Odmevu tedna. Dotaknili smo se tudi drugih tem, kot so zgodba o ukradenih otrocih, dvomilijardna proračunska luknja zaradi božičnice, cenzuriranje pohoda za življenje na RTV in prestižni podvigi Nataše Pirc Musar.