Koalicija v šolstvu za večjo pluralnost, več kulture, vrednot in nadzor nad učinkovitostjo, organizacije šolnikov proti noveli
Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki jo je v državni zbor vložila skupina poslancev, je že pred obravnavo na Odboru DZ za izobraževanje, znanost in šport dvignila veliko prahu. Spremembe obsegajo večjo pluralizacijo šolstva, izobraževanje o evropskih vrednotah in slovenski kulturi, napredovanje zaposlenih v šolstvu, a tudi spremembo sestav svetov vrtcev in šol, ki je požela največ nasprotovanja.
Svoja stališča do zakonskega predloga so na dopoldanski novinarski konferenci predstavili predstavniki pedagoške stroke, ki so v glavnem do njega kritični. Eden izmed glavnih očitkov je bila domnevna politizacija šolstva in krhanje strokovnosti, očitan pa je bil tudi primanjkljaj dialoga s pedagoško stroko. Mi pa v komentarju ugotavljamo, da šolstvo potrebuje pluralizacijo, učinkovitost ter vzgojo v vrednotah in slovenski kulturi.
Same spremembe zakona je predstavila poslanska SDS Mojca Škrinjar. Novela vsebuje štiri spremembe. K ciljem izobraževanja je dodana vzgoja za slovensko kulturo in evropske vrednote. Kot je poslanka poudarila, trenutno v evropskem prostoru poteka razprava o evropskih vrednotah, kar želi vlada s pomočjo novele uvesti. Novela ima cilj poudarjanja slovenske kulture, ki zaradi globalizacije in vpliva anglosaksonske kulture postaja predvsem med mladimi vedno manj prisotna.
Druga sprememba je na področju napredovanja strokovnih delavk in delavcev v vrtcih. Po mnenju vlade se s tem odpravlja krivice, ki je te strokovne delavce izvzela iz sistema podeljevanje nazivov. Po novem bo novela učitelje, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev umeščala med strokovne delavce, ki lahko izvajajo vzgojno-izobraževalno delo z otroki v vrtcu ali učenci in dijaki v šolah. Ti delavci bodo lahko poleg napredovanja v plačne razrede lahko napredovali v nazive mentor, svetovalec, svetnik.
Tretja sprememba se nanaša na sestavo svetov vrtcev oziroma šol. Po noveli bi bila v svetu 2 predstavnika delavcev, 2 staršev in 3 ustanoviteljev, namesto prej 5 delavcev, 3 staršev in 3 ustanoviteljev. Prejšnja sestava svetov v šolstvu je drugačna od primerljivih svetov v zdravstvu ali kulturi, zato želi vlada te anomalije spremeniti. Po mnenju vlade se bo povečala strokovnost in pluralnost. Kot primer slabe prakse zdajšnje sestave je poslanka navedla premajhen vpliv ustanovitelja v situaciji z ravnateljem Osnovne šole v Preboldu.
Četrta sprememba se nanaša na dopolnitev seznama evidenc, ki so potrebne, da bodo lahko šole vodile svoje elektronske evidence na spletni strani ministrstva za izobraževanje. Poslanka je poudarila, da ob tem na strani ministrstva ne bodo vidni vsi podatki, da pa bodo evidenco dopolnjevali s šol (npr. medletne ocene pri predmetih). Digitalizacija bo tako omogočala spremljanje učinkovitosti vodenja šol.
Največ kritik pedagoške stroke, ki so jih predstavili na posebni dopoldanski novinarski konferenci, je bilo usmerjenih predvsem na spremembo sestave svetov vrtcev oziroma šol. Po mnenju dr. Klare Skubic Ermenc iz oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, bo prišlo do večje politizacije in krhanja strokovnosti v svetih.
Predsednica skupnosti vrtcev Jana Bogataj je dejala, da novele skupnost ne podpira, saj ne prinaša strokovnih novosti, ki bi spodbudile strokovno delovanje vzgojno-izobraževanih ustanov, s poudarkom na vrtcih. Nasprotuje tudi predlogu spremembe, ki bi pomočnicam vzgojiteljic v vrtcih omogočila napredovanje v strokovne nazive mentor in svetovalec.
Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan trdi, da 80 odstotkov njihovih članov meni, da je zdajšnja sestava svetov zavodov boljša, kot bi bila s to spremembo. Zakon, ki ga želi novelirati koalicija, je po njegovo sicer nujno potreben sprememb, predvsem na področju imenovanj ravnateljev.
https://twitter.com/mojcaskrinjar/status/1467040197825150980
https://twitter.com/ZigaTurk/status/1466846763445272576
Svoja stališča do zakonskega predloga so na dopoldanski novinarski konferenci predstavili predstavniki pedagoške stroke, ki so v glavnem do njega kritični. Eden izmed glavnih očitkov je bila domnevna politizacija šolstva in krhanje strokovnosti, očitan pa je bil tudi primanjkljaj dialoga s pedagoško stroko. Mi pa v komentarju ugotavljamo, da šolstvo potrebuje pluralizacijo, učinkovitost ter vzgojo v vrednotah in slovenski kulturi.
Kaj bi zakon spremenil?
Sinoči je večina odbora izglasovala predlagane spremembe, ob obstrukciji Levice in LMŠ-ja, ki so z zavlačevanjem hoteli doseči, da bi se seja zavlekla do 22 h in jo nato prekinili. Seja je res trajala čez 22h, a jo predsedujoča odboru Iva Dimic ni prekinila, kar je razburilo opozicijo.
https://twitter.com/mojcaskrinjar/status/1466877385408663552
https://twitter.com/BrenceNejc/status/1466897393354514432
https://twitter.com/mojcaskrinjar/status/1466877385408663552
https://twitter.com/BrenceNejc/status/1466897393354514432
Same spremembe zakona je predstavila poslanska SDS Mojca Škrinjar. Novela vsebuje štiri spremembe. K ciljem izobraževanja je dodana vzgoja za slovensko kulturo in evropske vrednote. Kot je poslanka poudarila, trenutno v evropskem prostoru poteka razprava o evropskih vrednotah, kar želi vlada s pomočjo novele uvesti. Novela ima cilj poudarjanja slovenske kulture, ki zaradi globalizacije in vpliva anglosaksonske kulture postaja predvsem med mladimi vedno manj prisotna.
Druga sprememba je na področju napredovanja strokovnih delavk in delavcev v vrtcih. Po mnenju vlade se s tem odpravlja krivice, ki je te strokovne delavce izvzela iz sistema podeljevanje nazivov. Po novem bo novela učitelje, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev umeščala med strokovne delavce, ki lahko izvajajo vzgojno-izobraževalno delo z otroki v vrtcu ali učenci in dijaki v šolah. Ti delavci bodo lahko poleg napredovanja v plačne razrede lahko napredovali v nazive mentor, svetovalec, svetnik.
Tretja sprememba se nanaša na sestavo svetov vrtcev oziroma šol. Po noveli bi bila v svetu 2 predstavnika delavcev, 2 staršev in 3 ustanoviteljev, namesto prej 5 delavcev, 3 staršev in 3 ustanoviteljev. Prejšnja sestava svetov v šolstvu je drugačna od primerljivih svetov v zdravstvu ali kulturi, zato želi vlada te anomalije spremeniti. Po mnenju vlade se bo povečala strokovnost in pluralnost. Kot primer slabe prakse zdajšnje sestave je poslanka navedla premajhen vpliv ustanovitelja v situaciji z ravnateljem Osnovne šole v Preboldu.
Četrta sprememba se nanaša na dopolnitev seznama evidenc, ki so potrebne, da bodo lahko šole vodile svoje elektronske evidence na spletni strani ministrstva za izobraževanje. Poslanka je poudarila, da ob tem na strani ministrstva ne bodo vidni vsi podatki, da pa bodo evidenco dopolnjevali s šol (npr. medletne ocene pri predmetih). Digitalizacija bo tako omogočala spremljanje učinkovitosti vodenja šol.
Kritike o odsotnosti dialoga, krhanju strokovnosti in politizaciji
Največ kritik pedagoške stroke, ki so jih predstavili na posebni dopoldanski novinarski konferenci, je bilo usmerjenih predvsem na spremembo sestave svetov vrtcev oziroma šol. Po mnenju dr. Klare Skubic Ermenc iz oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, bo prišlo do večje politizacije in krhanja strokovnosti v svetih.
Predsednica skupnosti vrtcev Jana Bogataj je dejala, da novele skupnost ne podpira, saj ne prinaša strokovnih novosti, ki bi spodbudile strokovno delovanje vzgojno-izobraževanih ustanov, s poudarkom na vrtcih. Nasprotuje tudi predlogu spremembe, ki bi pomočnicam vzgojiteljic v vrtcih omogočila napredovanje v strokovne nazive mentor in svetovalec.
Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan trdi, da 80 odstotkov njihovih članov meni, da je zdajšnja sestava svetov zavodov boljša, kot bi bila s to spremembo. Zakon, ki ga želi novelirati koalicija, je po njegovo sicer nujno potreben sprememb, predvsem na področju imenovanj ravnateljev.
Novelo je nazadnje na odboru z mogimi amandmaji potrdilo osem poslancev koalicije, polanci Levice in LMŠ so sejo odbora zapustili. Levica bo zahtevala razveljavitev seje in razrešitev predsednice odbora Ive Dimic, saj kolegij predsednika državnega zbora ni sprejel sklepa, da imajo lahko sejo dlje od 22. ure. Dimičeva je dejala, da je to edini termin, namenjen odboru, zato bo sejo izpeljala do konca.
https://twitter.com/mojcaskrinjar/status/1467040197825150980
https://twitter.com/ZigaTurk/status/1466846763445272576
Zadnje objave
Vlada je sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
23. 6. 2026 ob 20:13
V Ljubljani nas do referenduma loči še 18 dni – kakšno bo sporočilo županu?
23. 6. 2026 ob 17:51
Dan državnosti v Arboretumu: sveta maša za domovino in Prifarski muzikanti
23. 6. 2026 ob 15:55
Novi šef Fursa napoveduje manj represije, več dialoga
23. 6. 2026 ob 13:25
Kako pristopiti k sprejemanju odločitev in odgovornosti
23. 6. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.