Papež Leon XIV. zbral množice na obisku v Franciji

Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 28. septembra 2026 z darovanjem svete maše v katedrali v Metzu zaključil kar 4-dnevno potovanje po Franciji s sloganom: »Da bi svet imel življenje (v izvirniku: Pour que le monde ait la vie). Slednje se je začelo v petek, 25. septembra, ko ga je v Parizu pričakal francoski predsednik Macron. To je prvič po letu 2008, da je Sveti oče obiskal Francijo, najstarejšo hči Cerkve.

Na svojem obisku je Sveti oče imel tri glavne postojanke: Pariz, Lurd in Metz. Na vsaki od postojank je daroval sveto mašo, na svojih številnih govorih pa se je dotaknil raznovrstnih in perečih družbenih tem.

Množice na pariških ulicah bučno pozdravile papeža Leona XIV.

V petek zjutraj, 25. septembra, je Francija na čelu s predsednikom Emanuelom Macronom in njegovo ženo dočakala težko pričakovani obisk papeža. Predsedniški par ga je ob desetih zjutraj pozdravil na letališču, nato pa so se odpravili proti Elizejski palači. Tam sta na srečanju z diplomati in političnimi predstavniki imela slavnostna nagovora tako predsednik Macron kot papež Leon XIV.

Papež je v svojem govoru večkrat izpostavil slogan svojega apostolskega potovanja »Da bi svet imel življenje«. Poudaril je pomen krščanstva za razvoj in svetovno prepoznavnost Francije v umetniškem, duhovnem in literarnem smislu ter posebej izpostavil močne krščanske korenine v Franciji in njeno tesno zgodovinsko povezanost s katoliško cerkvijo. Prav frankovski kralj Klodvik I. se je namreč, iz ljubezni do svoje žene svete Klotilde, dal leta 496 krstiti v katedrali v Reimsu, s čimer je postal prvi katoliški germanski kralj, kar je odločilno prispevalo k razširitvi katolištva po Franciji in Evropi [1].

Papež je opozoril tudi na vse nevarnosti in tveganja, ki jih lahko prinese nenadzorovan tehnološki napredek in pozval k zavestni in racionalni uporabi tehnologije in znanosti. V skladu s svojim sloganom je jasno pozval k zaščiti življenja in v kontekstu tehnološkega napredka izrazil zaskrbljenost nad sodobnimi praksami, kot so genetske manipulacije, nadomestno materinstvo, nakup organov ali ponujanje načrtovane smrti. Ob koncu svojega uvodnega govora je spregovoril tudi o laičnosti Francije in jasno izrazil mnenje, da »prava laičnost ne pomeni izključevanje vere iz javnega življenja, temveč je vera lahko pomemben pedagoški vir za družbo«.

Nato se je odpravil proti sedežu UNESC-a, kjer je imel svoj drugi govor v dnevu. Odločno je pozval k zaščiti otrok in mladih pred tveganji digitalnega sveta. Obenem pa je izrazil skrb zaradi nevarnosti razčlovečenja in ogroženosti človeškega dostojanstva ob hitro rastoči umetni inteligenci in ostalem tehnološkem napredku, ki je v zadnjem času pogosto usmerjen samo v dobiček. Eno izmed močnih sporočil govora je bilo, da »nas osvobaja samo resnica«.

V obeh govorih je pozival k zaščiti človeškega dostojanstva in življenja ter pozval k miru, ki se po njegovem mnenju ne more rešiti le s političnimi dogovori, marveč z medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem med narodi.

Papež je nato pot s svojim »papamobilom« nadaljeval po natrpanih pariških ulicah, kjer je najprej pozdravil na tisoče vernikov, nato pa se odpravil vse do znamenite prenovljene katedrale Notre-Dame, kjer je obhajal večernice za številne cerkvene predstavnike v Franciji, pred cerkvijo pa se je zbralo več tisoč vernikov.

Vrhunec prvega dne papeževega apostolskega potovanjaje bilo molitveno bdenje mladih na stadionu Stade de France. 80.000 mladih med 17. in 35. letom je navdušeno pozdravilo prihod papeža, hkrati pa so jih zabavale uspešnice krščanske sodobne glasbe. Eden izmed osrednjih dogodkov je bila tudi slikovita predstavitev številnih francoskih svetnikov in svetnic, od Ivane Orleanske, krsta kralja Klodvika in Klotilde do kralja Ludvika IX.

Ob nagovoru mladim je papež ob navdušenju prepolnega stadiona zaklical, da »so prav oni svetniki Francije in naj oznanjajo bratstvo in mir«. Slednji dogodek je dokaz, da v Franciji in tudi po Evropi mladi čutijo potrebo po pozitivnih sporočilih, združujejo pa jih tudi skupne katoliške vrednote.

Naslednji dan, v soboto, 27. septembra, je papež na trgu Sloge (Place de la Concorde) obhajal slovesno mašo, ki je privabila kar 800.000 vernikov na ulice Pariza, maši pa so prisostvovali tudi številni visoki politični predstavniki, kot na primer nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, premier Sébastien Lecornu in prva dama Brigitte Macron ter kandidati politične sredine in desnice za prihajajoče predsedniške volitve (Edouard Philippe, Gabriel Attal in Marine LePen).

Na svoji prvi postojanki je papež obiskal tudi hišo Bakhita (poimenovana po sudansko-italijanski svetnici Jožefini Bakhita), ki pomaga beguncem pri lažji integraciji v družbo, jih podpira in jim je v oporo. S tem je poslal jasno sporočilo solidarnosti, ljubezni in spoštovanja do sočloveka.

Papež v Lurdu obhajal mašo in se srečal z žrtvami spolnih zlorab

Takoj po prihodu v svetovno znano romarsko središče je zadnji Petrov naslednik opravil molitev v Lurški votlini, znani po številnih Marijinih prikazovanjih. Nato pa je pred več kot 150.000 verniki obhajal slovesno sveto mašo. Po maši je na srečanju z bolniki in invalidi, ki med romanjem v Lurdu bivajo v tamkajšnjem sprejemnem domu, zopet obsodil pomoč pri samomoru in dejal, da je človeško življenje neodtujljivo.

Povedal je tudi, da ni mogoče, da bi bil odvzem življenja lahko smatran kot nekaj normalnega, kar »je zakonito namreč še ne pomeni, da je tudi moralno«. Bolnim je obenem sporočil, da nikakor niso breme, temveč so utripajoče srce naše človečnosti. V skladu s svojim sloganom tega apostolskega potovanja je torej ljudem poslal močno sporočilo zaščite človeškega življenja in jih nagovoril, naj bodo goreči služabniki življenja ter, da se o človeškem dostojanstvu ne razpravlja. Medicina, po mnenju papeža, nikoli ne sme postati služabnica načrtovane smrti.

Nato se je v poznem popoldnevu srečal tudi s sedmimi žrtvami spolnih zlorab. V več kot dvournem srečanju jim je papež prisluhnil in se jim iskreno zahvalil za boleča pričevanja in zagotovil, da bo naredil vse, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Največjo previdnost in nadaljevanje boja proti tovrstnim zlorabam je napovedal tudi na srečanju z vsemi francoskimi škofi in se jim zahvalil za vse ukrepe, ki so jih do sedaj sprejeli.

Sveti oče je napovedal nadaljevanje borbe in z obiskom v Lurdu naredil velik korak proti ponovitvi tovrstnih zlorab in za ustrezno kaznovanje vseh krivih, hkrati pa je dal vedeti, da nobena žrtev v takih težkih trenutkih ni sama, in da mora biti Cerkev vedno na strani žrtev.

Zadnja postojanka: Metz v znamenju Roberta Schumana in vsesplošne evropske sprave

Na zadnji dan razgibanega apostolskega potovanja po Franciji se je papež v ponedeljek, 28. septembra, sprva udeležil medverskega srečanja v Kongresnem središču Roberta Schumana [2], čemur je sledilo srečanje »H koreninam Evrope za mir in edinost«. Tam je večkrat citiral enega od ustanovnih očetov evropske skupnosti Roberta Schumana in pozval vse evropske politike k delovanju v znamenju njegovih načel svobode, enakopravnosti, demokracije, pravne države in večstranskosti.

Spodbudil je vse države k potrpežljivemu dialogu in v iskanju kompromisov tudi opustiti določena stališča v dobro miru. Spregovoril je tudi o samem razvoju in napredku Evrope; slednja lahko po papeževem mnenju napreduje takrat, ko zna sprejeti pozitivne vidike svoje preteklosti in jih na nove in inovativne načine reinterpretirati skozi srečanja z drugimi. Evropska civilizacija je namreč sad stoletnih srečanj, ki niso bila vedno lahka.

Na srečanju, ki je bilo v znamenju Roberta Schumana, je hkrati povedal, da »o Evropi ne moremo govoriti, ne da bi omenili krščanstva«, česar se je v svojih izjavah zelo dobro zavedal tudi Schuman. Na konferenci se je zopet dotaknil laičnosti in omenil, da laičnost ureja življenje držav in predpostavlja resnično sodelovanje med različnimi stranmi, pa tudi spoštovanje avtonomije Cerkva. Državne oblasti bi morale torej po njegovem spodbujati svobodo izražanja, bogoslužja in organiziranja. V svojem bogatem in odločnem govoru je zatrdil, da je za učinkovito delovanje Evrope v smeri sprave potrebna univerzalnost temeljnih vrednot, ki obenem tudi pomagajo pri premagovanju nasprotij med različnimi kulturami.

Svoj obisk v Franciji je zadnji Petrov naslednik zaključil z obhajanjem svete maše v znameniti gotski stolnici svetega Štefana v Metzu. Svete maše sta se udeležila tudi Emmanuel Macron in prva dama Brigitte Macron. S tem zadnjim dejanjem se je papeževo potovanje končalo. To je bil brez dvoma zelo pomemben obisk za celotno Francijo, ki je imela v teh štirih dneh večkrat priložnost, da se zazre sama vase in se spomni na svojo dolgo krščansko zgodovino.

Vendar obisk papeža ni bil pomemben le za Francijo, ampak tudi za celotno Evropo, saj je v času svojega potovanja papež večkrat pozval celotno Evropo k spoštovanju človeškega življenja, k ohranitvi skupnih evropskih vrednot, pa tudi k vsestranskemu dialogu med narodi. Spomnil je tudi, kako pomembna je krščanska identiteta za Evropo, za njeno ohranitev in razvoj.

Napete razmere 

Za tistih nekaj dni je »laična Francija« dihala skupaj z Leonom XIV. in vsaj malo pozabila na vse težave, ki jo v tem trenutku pestijo. Takoj po odhodu papeža se je v Franciji zgodila vrsta manifestacij, v državi je že dlje časa vsesplošna stavka, srednješolci pa z zažiganjem smetnjakov in nasilnim vedenjem opozarjajo na slabe razmere v javnem šolstvu. Razmere v Franciji so torej v tem trenutku zelo napete, lahko samo upamo, da bo novoizvoljeni predsednik Francije leta 2027 vsaj nekaj papeževih poudarkov vzel resno.