Vladna politika odganja zdravnike v zasebni sektor, pacientom grozijo težki časi

Zaradi pomanjkanja zdravnikov iz meseca v mesec se število pacientov brez izbranega zdravnika povečuje. V Sloveniji je več kot 135.000 ljudi brez splošnega zdravnika. Številka vključuje otroke in odrasle. Pol leta že traja zdravniška stavka, rešitve ni videti. Številni zdravniki zaradi vladne politike, ki sledi pozivom aktivista Jaše Jenulla in nekdanjega zdravnika Dušana Kebra,odhajajo. 

»Po 22-ih letih dela v UKC Maribor sem se odločil za samostojno pot,« je na svojem Facebook profilu zapisal ginekolog in porodničar asist. Saša Rakić v UKC Maribor, ki je hkrati delal tudi v zasebni ginekološki ambulanti. »Na UKC nisem dobil dovoljenja za delo zunaj UKC. Okoli 100 nas 'dvoživk', ki delamo na UKC, nas je dobilo zdravstveno inšpekcijo in prepoved dela pri zasebnikih.«

Bitka, ki jo predsednik vlade Robert Golob bije z zdravniki, se nadaljuje, a ima vsak dan nove posledice. Po odmevnem množičnem odhodu kirurgov iz šempetrske bolnišnice, ki bdi nad zdravjem prebivalcev celotne severnoprimorske regije, se odhodi zdravnikov iz javnega zdravstva nadaljujejo. Tokrat je odpoved zaradi prepovedi dela pri zasebnikih v UKC Maribor podal ginekolog in porodničar asist. Saša Rakić, ki je v svoji objavi na Facebooku pojasnil, da je okoli 100 zdravnikov, ki dela v UKC Maribor »dobilo zdravstveno inšpekcijo in prepoved dela pri zasebnikih«, kar ga je vodilo do odločitve, da poda odpoved in da delo nadaljuje pri zasebniku.

»Moral sem se odločiti. Po 22-ih letih sem se odločil in zapustil UKC. Delo zdravnika bom nadaljeval kot zasebnik. Opravičujem se pacientkam, ki so ostale v procesu zdravljenja pri meni na UKC Maribor! Delo zdravnika me veseli in v njem uživam, še vedno sem tu za zdravljenje vaših težav.« Zapisal je, da ne želi kazati s prstom na to, kdo je kriv za njegov odhod, da so pristopi in prepričanja, kako priti do reševanja težav pacientov različni in da ne želi, da bi bila njegova odločitev za odhod razlog za zamere in spore. Zahvalil se je tudi svojim učiteljem na UKC Maribor.

V odgovoru na njegovo objavo so se javile tudi nekatere njegove pacientke. Ena od njih je zapisala: »Najboljši ginekolog, ki mi je v groznih trenutkih zaradi nesposobnosti nekaterih zdravnikov najbolj pomagal! Večno vam bom hvaležna. Vaš odhod je velika izguba za celoten UKC … Nimam besed za to, kar se dogaja, in me zelo skrbi situacija v zdravstvu. Tak način ne vodi nikamor in na koncu bomo nastradali pacienti. Kdo bo to rešil in prevzel odgovornost, pa ne vem, nas je lahko upravičeno strah za našo prihodnost.«

V zadnjih letih je zaradi neurejenih razmer iz bolnišnic in zdravstvenih domov odšlo že toliko zdravnikov in medicinskih sester, da dejavnosti marsikje ne potekajo več normalno in pacienti niso obravnavani tako, kot bi bilo po strokovnih smernicah potrebno, je pokazala anketa, ki so jo Mladi zdravniki Slovenije izvedli med svojimi kolegi. Dodatne zaostritve in prepovedi trenutne vlade pa stvari še poslabšujejo. »V ozadju je zgolj in samo kontrola. Oteževali bodo delo pri zasebnikih, da bi jih prisilili nazaj v državno zdravstvo. Katastrofalna ideja s potencialno še bolj katastrofalnimi posledicami. Ne samo, da iz državnega zdravstva zdravniki bežijo še hitreje, ampak zdaj gledamo že posledice tega: nam primanjkuje zdravnikov za vsakdanje delo v bolnišnici. Preiskav ne dobiš v doglednem času, kakšen dan določene stroke sploh ni v hiši, prostora na ustreznih oddelkih ni. Propad se ne zgodi čez noč, ampak vsak mesec smo malo na slabšem,« je za Domovino dejal mladi zdravnik infektolog, zaposlen v splošni bolnišnici Celje, Federico V. Potočnik.

Da bi morali izboljševati razmere za delo zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja, da bi jih lahko obdržali v javnem zdravstvu, ne pa izvajati prepovedi, ki zdravnike odvračajo, je prepričana tudi predsednica Zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović: »Države, ki imajo uspešno zdravstvo in učinkovito zdravstvo po Evropi, znajo združevati tako zasebno kot državno dejavnost v javnem zdravstvenem sistemu. Mislim, da bi se morali v Sloveniji po tem zgledovati in iti v smer sodelovanja med obema sistemoma, ne pa nasprotovanja in konkurence. Seveda smo imeli v preteklosti posamezne anomalije, da nekdo beleži prisotnost na delovnem mestu v javni bolnišnici, v resnici pa dela kje drugje. Ampak to je anomalija, ki jo moramo sankcionirat, ne pa da postavljamo cel zdravstveni sistem na temelju preprečevanja. Potrebno je regulirati, ne pa preprečevati interes zaposlenih v zdravstvu, da delajo.« Hkrati meni, da je prevelik poudarek na močnem razmejevanju javnega in zasebnega zdravstva, saj da to ne naslavlja glavnih težav v zdravstvu, ki bi jih bilo treba reševati. Na to je pred kratkim opozorilo tudi Združenje zdravstvenih zavodov, kjer so dejali, da samo urejanje zaposlovanja ne bo rešilo osnovnih težav javnih zavodov. 

Celoten intervju z mladim zdravnikom Slovenije Federicom V. Potočnikom in predsednico zdravniške zbornice prof. dr. Bojano Beović si lahko preberete v naslednji izdaji časopisa Domovina.