Vodstvo RTV grozi politiki: Priskrbite denar ali pa ne bo olimpijskih iger!

V državnem zboru so se poslanci Odbora za kulturo seznanili s katastrofalnim finančnim stanjem RTV Slovenija in izrazili podporo Ministrstvu za kulturo pri njegovih prizadevanjih za ureditev razmer, ki so predvsem v smislu zalivanja uprave z denarjem iz proračuna, ki je sicer namenjen programu za narodne manjšine.

Iz razprave lahko zaznamo tudi, da nekateri poslanci in zaposleni na RTV še vedno trpijo za posttravmatskim sindromom, ki naj bi jim ga povzročilo prejšnje vodstvo. Ob tem pa skušajo z razburjanjem javnosti ob napovedih ukinjanja, ki jih sicer ne nameravajo izvesti, po tihem pridobiti dodaten denar – tudi z uvedbo progresivnega RTV prispevka, ki ga ne pozna praktično nobena država na svetu.

Državni svet je medtem z veliko večino pozval Ustavno sodišče, naj vsebinsko odloči o noveli zakona o RTVS, ki ga skuša nova uprava iz presoje umakniti (spomnimo, presoja še ni končana, postavitev novega vodstva RTV je omogočila zgolj odprava zadržanja izvajanja zakona tekom ustavne presoje). V DZ pa že slišimo tudi, da je zakon pomanjkljiv.

Na seji Odbora za kulturo smo danes slišali, kako katastrofalno je stanje na RTV Slovenija, posebej na področju financ. Letos naj bi zaključili s 10,5 milijoni evrov izgube, prihodnje leto pa naj bi ta znašala že vrtoglavih 23 milijonov evrov.

Za prihodnje leto naj bi to izgubo v 10 milijonih pokril državni proračun – z že obljubljenimi dodatnimi sredstvi za narodne manjšine, slabih 8 milijonov naj bi dosegli z radikalnim poseganjem v program, za 5 milijonov evrov pa še ne vedo, kako bi jih pokrili, omenjajo pa možnost odpovedi prenosov Olimpijskih iger in Evropskega prvenstva v nogometu.

Forbici je prepričan, da so vse opcije slabe in da je uprava naredila, kar je lahko, in prosi poslance za pomoč.

Drama, ki je ne nameravajo izvesti, z njo zgolj izsiljujejo za denar

Preostali vabljeni gostje in tudi velik del razprav poslancev je bil usmerjen v razmislek, kako pomembni so športni prenosi in glasbena produkcija na RTVS in kako resnično velika škoda bi nastala z njihovim ukinjanjem, prav tako kot tudi z ukinjanjem regijskih centrov v Mariboru in Kopru.

A uprava v resnici, tako naši viri z RTV Slovenija, s krčenjem ne misli resno, ampak zgolj ustvarja dramo, da bi ob razburjenju javnosti in zaposlenih dosegla pridobitev dodatnega denarja od države. Regijskih centrov tako denimo brez zakonske podlage sploh ne morejo ukiniti, podobno glasbene produkcije, za prenos olimpijskih iger in Evropskega prvenstva v nogometu pa so pravice za prenose tako in tako že plačane. Denar je tako potrebno zagotoviti zgolj za poročanje in linije, ko prenos sam nastane.

Uprava tako sploh ne ve, kaj dela, in predvsem nič konkretnega na področju urejanja finančne slike, predvsem pa ne pripravlja nikakršnega prestrukturiranja, ki bi ga ta javni zavod nujno potreboval. Nadaljuje pa z izvajanjem upokojevanja, ki se je začel že pod vodstvom Andreja Graha Whatmougha, čeprav je bil predsednik zdajšnje uprave Zvezdan Martič sprva proti njemu. Na svetu delavcev naj bi tudi zagotavljal, da stečajni upravitelj RTVS ne bo in da ne namerava odpuščati delavcev.

Nov zakon, za progresivni prispevek

Forbici je kar na sejo prinesel predlog interventnega zakona, ki ga je, kot pravi sam, pisal danes do treh zjutraj, v njem pa se zavzema za progresivni prispevek na premoženje posameznika in ne več obračunavanje na osnovi električnega priključka v enotnem znesku na gospodinjstvo. Tako bi prispevek vezali na prihodke posameznika in ne več gospodinjstva, posamezniki z višjimi prihodki pa bi plačevali več.

Predlaga tudi razširitev javnih storitev, da bi vključevale tudi orkester, big bend RTV Slovenija in zbore ter prilagoditve programa za slepe in slabovidne, kar bi pomenilo, da če tega ni mogoče financirati iz prispevka, se to lahko financira iz proračuna. Poleg obveznega zdravstvenega prispevka, ki je že ustvaril eno odprto luknjo za proračun, bi jo tako tudi RTV Slovenija, čeprav, kot opozarjajo naši viri, denarja, ki ga RTV dobi za narodne manjšine, ali pa v primeru sprejetja tega zakona za orkester, ne more prosto porabiti za krpanje finančne luknje, temveč zgolj namensko, za omenjene programe.

Poslanci predvsem o enih in istih očitkih na račun prejšnje in zdajšnje uprave

Državni svet poziva Ustavno sodišče, naj vsebinsko presodi o noveli zakona o RTVS

Državni svet je medtem z veliko večino 21 proti 4 popoldne sprejel sklep, s katerim Ustavno sodišče poziva, naj vsebinsko odloči o noveli zakona o RTV Slovenija. Predlog je nova uprava namreč po tihem umaknila z obravnave, s čimer je obstajala bojazen, da bi Ustavno sodišče zgolj s procesnim sklepom z navadno večino štirih sodnikov odločanje o zadevi zavrglo, češ da preostali pobudniki nimajo več pravnega interesa, ki jim ga je sicer to isto sodišče odvzelo.

Ustavno sodišče je tako zdaj znova prisiljeno, da zagotovo odloči vsebinsko, kar pozdravlja tudi eden pobudnikov ustavne presoje, Peter Gregorčič, ki ocenjuje, da je Državni svet pri nas še edina institucija, ki zagotavlja minimalni imunski sistem za delovanje demokracije. »Ne glede na to, koliko časa bomo čakali, zdaj bo moralo priti do vsebinske odločitve,« pove Gregorčič, saj zdaj Ustavno sodišče ne more.

Razočaran je tudi, da Uprava RTV Slovenija ni pojasnila razlogov za umik ustavne presoje, temveč je to naredila pod mizo, sam pa je to ugotovil šele z vpogledom v spis. Kot dodaja, je kritičen do zakona celo Matevž Krivic, ki ga je prej podpiral, sedaj pa ugotavlja, da je tako nepluralen svet RTV očitno v neskladju z Ustavo.

Nekateri poslanci bi zakon, čeprav velja šele pol leta, že radi spremenili, saj po njihovem mnenju ne naslavlja ustrezno financiranja, temveč je bil, tudi to smo slišali s strani njegovih zagovornikov, namenjen zgolj urejanju upravljanja zavoda. SDS na drugi strani opozarja, da načrtno niso naredili celostnega zakona, saj bi z dvigom prispevka ali uvajanjem progresivnega prispevka na referendumu verjetno izgubili.