Vojna retorika Janeza Janše in zahodnih zaveznikov

Vir zajema slike: MMC RTV SLO
V zadnjih tednih lahko po vsej Evropi vidimo, kako skušajo predsedniki držav in vlad zaradi sedanje pandemije korona virusa pomiriti svoje ljudi z različnimi javnimi nagovori in tiskovnimi konferencami. Tako kot smo lahko v Franciji videli predsednika Macrona, v Veliki Britaniji pa kraljico, je pri nas predsednik vlade Janša poskušal s podobno retoriko pomiriti Slovence in se hkrati izkazati pred njimi kot odločen voditelj.



Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.





Če je morda na Zahodu tema retorike voditeljev bolj aktualna šele sedaj, pa je pri nas razprava o retoriki voditeljev v javnosti prisotna že nekaj časa. Spomnimo se samo, kako smo imeli še pred dvema mescema priložnost poslušati raznovrstne kuharske metafore takratnega premierja Marjana Šarca, sedaj pa vojno retoriko njegovega naslednika na čelu vlade, Janeza Janše.

Govori o prejšnjih in trenutnih vojnah:


Če ste zadnje tedne poslušali ali brali tako domače kot mednarodne medije, potem dobro veste, da veliko političnih voditeljev in medijev pri novicah o epidemiji koronavirusa uporablja vojno retoriko in vojaško terminologijo. Tako lahko pogosto slišimo izraze, kot so npr.: »V državi je stanje kot na fronti,« ali tudi »smo v vojnem stanju,« o zdravnikih, ki zdravijo od virusa obolele paciente pa, da »so v prvi frontni liniji«.

Zanimivo je, da to retoriko uporabljajo na Zahodu, kjer velika večina prebivalstva ni nikoli v živo doživela prave vojne. V Veliki Britaniji se je kraljica v svojem nagovoru »britanskemu ljudstvu«  spomnila svojega nagovora takratni britanski mladini v času druge svetovne vojne, a kaj ko večina Britancev ni živela v tistem času.
Zanimivo je, vojno retoriko uporabljajo na Zahodu, kjer velika večina prebivalstva ni nikoli v živo doživela prave vojne.

Situacija je malo drugačna pri nas, saj je vojna za Slovenijo potekala pred »samo« 29 leti, česar se veliko Slovencev še dobro spominja. Zato tudi ni presenečenje, da se je Janez Janša, ki je imel takrat pomembno vlogo ministra za obrambo, odločil za večkratno uporabo primerjave sedanje korona krize z osamosvojitveno vojno.

Tega tudi ni težko razumeti, saj je trenutna pandemija dejansko največja kriza, s katero se sooča Slovenija od osamosvojitvene vojne. Dodaten razlog za uporabo vojne retorike je tudi Janševa obramboslovna izobrazba. Kljub temu se zdi, da gre pri njem za njegovo namerno odločitev, saj te retorike v letih v opoziciji ni uporabljal.

Poleg javnih nastopov Janez Janša išče še druge vzporednice med krizama. Morda se to vidi pri imenovanju Jelka Kacina kot uradnega tiskovnega predstavnika kriznega štaba in sedaj same vlade.

Krizni časi so tudi priložnosti


Seveda se lahko vprašamo, zakaj vojno retoriko uporabljajo različni predsedniki vlad ali držav. Brez dvoma je prvi odgovor na to, da želijo najprej pomiriti ljudi in njihove skrbi. Poleg tega pa voditelji vidijo takšne krize kot dobre priložnosti za to, da še izboljšajo svoj položaj in podporo volivcev.

Tako sta v Nemčiji Angela Merkel in njena stranka skočili na lestvici  popularnosti v javnih anketah, saj večina Nemcev vidi Angelo Merkel kot zelo uspešno pri obravnavanju različnih kriz. Podobno je seveda tudi v Sloveniji. Čeprav je trenutna vlada v javnih anketah le malo izboljšala svoj položaj, je to za slovenske razmere še vedno dokaz zaupanja trenutnemu predsedniku vlade in vladajoči koaliciji. Če bo trenutna vlada uspešno končala sedanjo krizo, potem bo verjetno tudi ohranila dobršen del te javne podpore.

Če se bo stanje poslabšalo, potem bi se lahko trenutna vlada se znašla v isti situaciji kot španska ali italijanska. V teh dveh državah se podpora vladajočim strankam ne spreminja, kar kaže na težko stanje v krizi. Zelo verjetno bo po krizi ta podpora padla in bo kriza v spominu Italijanov in Špancev ostala kot neuspeh njunih takratnih vlad.

Zato je treba razumeti, da četudi vsi govorijo o potrebi do apolitičnega pristopa do te krize, se v ozadju pripravljajo različne politične spremembe. In zelo verjetno bo nekatere dolgotrajne politične spremembe prinesel tudi konec te krize.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike