Vpliv brexita na slovensko kmetijstvo: bo višina evropskih sredstev po novem vezana tudi na število sprejetih migrantov?

Na marčevskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu je pomembno mesto v razpravah ponovno imel brexit. Evropski parlament je s 544 glasovi za in 110 proti sprejel novo resolucijo, ki določa sodelovanje med EU-jem in Veliko Britanijo po njenem izstopu iz unije. V njej jasno piše, da Velika Britanija ne bo prejemala enakih ugodnosti, kot bi jih kot članica unije. 

O tem, kakšne posledice bo brexit imel na Slovenijo, še posebno na področju kmetijstva, smo se na obisku v Strasbourgu  pogovarjali z evropskim poslancem Francem Bogovičem.

Resolucija predlaga obliko pridružitvenega sporazuma, kakršne ima EU sicer s tako raznolikimi državami, kot so Ukrajina, Maroko in Izrael. Kar se tiče meje s Severno Irsko, podpira predlog Evropske komisije, da bi ostala znotraj carinske unije in ohranila popolno uskladitev predpisov.

Odnosi med Veliko Britanijo in EU-jem bodo v prihodnje temeljili na štirih stebrih: 1) poslovanje in gospodarstvo, 2) notranja varnost, 3) sodelovanje v zunanji politiki in 4) obramba in tematsko sodelovanje, med katere bi lahko spadala čezmejne raziskave in inovacijske projekte.

Parlament je poleg tega odobril zakonodajo, ki omogoča prenos Evropske agencije za zdravila iz Londona v Amsterdam.

Z novinarjema @veronikasnoj in @BostjanVeselic med #EPlenary o prihodnosti financiranja proračuna EU,#Brexit,kohezijski politiki,#SKP in črpanju EU sredstev v Sloveniji. pic.twitter.com/J1qPefQX6i

— Franc Bogovič (@Franc_Bogovic) 13 March 2018

Manjšanje finančne luknje z rezanjem sredstev za kmetijstvo

Pogovori so sicer še v povojih, a Velika Britanija no iz EU-ja najbrž izstopila že čez leto dni, kar bo finančno prizadelo tako ene kot druge. Po odhodu Britancev iz EU-ja se bo slednja morala soočiti s finančno luknjo, ki jo bo poglobilo še 10 milijard novih obveznosti, povezanih z varnostno in migrantsko politiko, nam je v pogovoru zaupal evropski poslanec Franc Bogovič.

Države trenutno v EU vplačujejo 1 % od državnega BDP-ja; za doplačevanje finančne luknje se pojavljajo predlogi da bi se omenjeni prispevek v evropski proračun zvišal za 10 % ali 20 %. Pri tem je potrebno omeniti, da se bo skupni evropski BDP znižal, kar lahko pomeni tudi manj sredstev za Slovenijo.

Finančna sredstva za zmanjševanje luknje se bodo z veliko verjetnostjo črpala iz kmetijske in kohezijske politike, dodaja Bogovič. Poleg tega obstaja možnost, da pri dodeljevanju finančne pomoči v kmetijstvu BDP ne bo več edini kriterij, temveč bi se mednje uvrščala še socialna varnost določene regije, stopnja brezposelnosti, pa tudi število migrantov, ki jih je neka regija sprejela.

Po omenjenih kriterijih, pravi Bogovič, bi na prednosti pridobile določene italijanske in druge mediteranske regije, na izgubi pa bi bile države, ki so sprejele manj migrantov, kot recimo Poljska.

Z @BostjanVeselic ? o prihodnosti financiranja proračuna EU,črpanju evropskih sredstev v Sloveniji in pripravah na novo finančno perspektivo EU.#EPlenary @Europarl_SL
Več v videu ⬇! pic.twitter.com/GOSRhNJRrn

— Franc Bogovič (@Franc_Bogovic) 14 March 2018