Vrtovec: Vlada bo ukrepala, če bo cena plina pozimi začela nenadzorovano rasti

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec napoveduje, da bo vlada pozorno spremljala gibanje cen zemeljskega plina pred prihajajočo ogrevalno sezono. Če bi prišlo do večjih podražitev, ne izključuje uredbe, s katero bi določili zgornjo dovoljeno ceno. Ob rekordnih cenah goriv pa vlada po njegovih besedah že prehaja v novo fazo ukrepanja, v kateri bo iskala načine za pomoč prebivalstvu, predvsem ranljivim skupinam.

Pred začetkom ogrevalne sezone je v ospredju vprašanje, kako se bodo gibale cene energentov. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je danes napovedal, da se bo prihodnji teden sestal s slovenskimi dobavitelji zemeljskega plina. Namen srečanja je pridobiti čim bolj natančne informacije o razmerah na trgu in pričakovanjih za prihajajočo zimo.

Za zdaj po ministrovih besedah ni znakov, da bi se cene plina močno zvišale. Vendar vlada možnosti nadaljnjega ukrepanja ne izključuje. »Zaenkrat ne kaže, da bi cene zrasle,« je dejal Vrtovec. Hkrati je pojasnil, da dobavitelji zagotavljajo, da se cene v letošnji ogrevalni sezoni ne bodo zvišale brez omejitev.

Če bi se razmere vendarle poslabšale, je vlada pripravljena ukrepati. »Verjetno bo treba sprejeti tudi kakšno uredbo, ki bo blokirala zgornjo ceno,« je napovedal minister.

Cena plina vpliva tudi na elektriko

Gibanje cene zemeljskega plina je pomembno tudi zaradi vpliva na ceno električne energije. Kot je pojasnil Vrtovec, je cena plina še vedno vključena v formulo za izračun cen elektrike. Zato bi večja podražitev plina lahko pomenila dodatne pritiske tudi na stroške električne energije za gospodinjstva in gospodarstvo.

Vlada želi razmere spremljati pravočasno, še preden bi morebitni večji cenovni šok močneje prizadel prebivalstvo. Prav zato bodo prihodnji teden sledili pogovori z dobavitelji, na podlagi katerih bo mogoče oceniti, ali bodo potrebni dodatni ukrepi.

Slovenija je medtem zmanjšala svojo odvisnost od posameznih dobavnih poti. Po energetski krizi, ki je sledila ruskemu napadu na Ukrajino leta 2022, je država diverzificirala nabavo zemeljskega plina. Med drugim je ponovno vzpostavljen uvoz plina iz Alžirije.

Izkušnje iz energetske krize

Slovenija je v času energetske krize že posegla v oblikovanje cen energentov. Prejšnja vlada je po začetku ruske invazije na Ukrajino v različnih obdobjih omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, javne institucije in del gospodarstva.

Današnja vlada ima tako na voljo izkušnje iz prejšnje energetske krize, hkrati pa so se od takrat spremenile tudi dobavne poti in razmere na evropskem energetskem trgu.

Prav vprašanje zanesljive oskrbe je ob cenah eden ključnih elementov energetske politike. Po dosedanjih informacijah dobava plina v Slovenijo ni neposredno ogrožena, večja negotovost pa ostaja glede cen na mednarodnih trgih.

Pri gorivih vlada že ukrepala

Vrtovec se je dotaknil tudi rekordnih cen dizla in kurilnega olja, ki v zadnjih tednih močno obremenjujejo gospodinjstva in gospodarstvo. Po njegovih besedah je vlada že ukrepala in podražitev omilila z izločitvijo bi komponente iz izračuna cene goriv. Hkrati so trošarine za dizel in kurilno olje znižane na najnižjo raven, ki jo trenutno dopušča evropska zakonodaja.

Pri 95-oktanskem bencinu je nekaj prostora za dodatno znižanje še ostalo. Vlada pa čaka na soglasje Evropske unije za morebitno znižanje pod mejo, ki jo določa evropska direktiva. Kdaj bi lahko bilo soglasje izdano, minister za zdaj ne more napovedati.

Naslednji korak: pomoč ljudem

Vlada se po Vrtovčevih besedah zdaj pripravlja tudi na drugo fazo ukrepanja. Ne gre več samo za posege v ceno goriv, temveč za vprašanje, kako zaradi visokih cen pomagati ljudem, predvsem tistim, ki jih podražitve najbolj prizadenejo.

»V naslednjih dneh bomo sedli tudi z nekaterimi ekonomisti, da se pogovorimo o tem,« je napovedal minister. Takšen pristop nakazuje, da želi vlada pri oblikovanju morebitnih novih ukrepov poleg neposrednih posegov v cene preveriti tudi širše posledice za gospodinjstva in javne finance.

Za številne družine namreč višje cene energentov ne pomenijo le dražjega ogrevanja ali goriva. Energenti vplivajo tudi na stroške proizvodnje, transporta in storitev, zato se lahko del podražitev posredno prenese na druge življenjske stroške.

Cilj: omejiti udarec na gospodinjstva

Pred prihajajočo zimo bo zato ključno, kako se bodo gibale cene plina, nafte in električne energije. Vlada za zdaj ne napoveduje avtomatičnega posega v trg, vendar jasno sporoča, da ima pripravljene možnosti ukrepanja, če bi cene začele močneje naraščati.

Pri plinu je ena od možnosti določitev zgornje cene. Pri gorivih je vlada že posegla v trošarine in način izračuna cene, hkrati pa preverja možnosti za dodatne ukrepe.

V ospredju naslednjih tednov bo tako predvsem vprašanje, ali bodo trenutne razmere zahtevale nove posege države. Vrtovčeve napovedi kažejo, da vlada želi ukrepati preventivno in predvsem preprečiti, da bi morebitni nov energetski šok najmočneje prizadel gospodinjstva in ranljive skupine.