Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike

Privzeta profilna slika
Nina Razinger

Vir: Pixabay

Danes obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki nas nagovarja, naj zmanjšamo uporabo plastike v dobro zdravja ljudi in planeta. Šokantni podatki v svetu in tudi v Sloveniji v ospredje postavljajo zahtevo po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodne plastike do leta 2040.

Cilj osrednje teme letošnjega svetovnega dneva Zemlje je zagotoviti prihodnost brez plastike za naslednje generacije. Njena proizvodnja je namreč v zadnjih letih narasla že na več kot 380 milijonov ton letno. Ključnega pomena, da bi naredili želene premike in kot planet »dobili vojno« proti plastiki, je po mnenju strokovnjakov predvsem ozaveščenost javnosti o škodi, ki jo plastika povzroča tako ljudem in živalim kot biotski raznovrstnosti.

Podatki, ki bi morali skrbeti vsakega med nami

Plastika tako v neverjetnih količinah ne smeti le našega okolja in prizadene številnih živalskih vrst, pač pa se kopiči tudi v nas samih. Ko se razgradi v mikrodelce, namreč sprošča strupene kemikalije v hrano in vodne vire ter je prisotna v zraku, ki ga dihamo. To je le nekaj podatkov, ki bi morali skrbeti vsakega med nami …

Najnovejše študije kažejo, da vsak človek v življenju v povprečju zaužije 18 kg plastike. To je za približno eno kreditno kartico plastike na teden. Mikroplastiko so odkrili v človeški krvi: delci potujejo po telesu in se nalagajo v organih. Med najpogostejšimi delci, ki so jih našli v našem telesu, je bil polietilen, ki se sicer uporablja v plastičnih vrečkah. Plastenka potrebuje kar 450 milijonov let, da se razgradi. Vsako leto v oceanih pristane 10 milijonov plastike, zaradi česar vsako leto pogine kar milijon morskih prebivalcev. Tudi vse morske želve, ki so jih znanstveniki proučevali, so imele v svojih prebavilih plastiko. V zadnjih 30 letih je zaradi plastike in podnebnih sprememb izginila kar polovica koralnega grebena.

Slovenija s 63.000 tonami odpadne plastike

Kljub naši majhnosti se ta žal ne kaže, ko gre za ustvarjanje odpadne plastike. V Sloveniji smo je po podatkih statističnega urada za leto 2022 ustvarili za 63.000 ton, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Uvozili smo 107.000 ton odpadne plastike, izvozili pa 92.000 ton. Največjo količino, 60.000 ton, smo uvozili iz sosednje Italije, največ plastike pa izvozili v Turčijo, in sicer 25.000 ton. Za varstvo okolja je bilo v letu 2022 namenjenih 409 milijonov evrov investicij. Povečali so se tudi tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov evrov.

Dogodki in aktivnosti ob dnevu Zemlje tudi pri nas

Prvi dan Zemlje je bil 22. aprila 1970 in ga danes koordinira globalna mreža dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah, pri čemer Slovenija ni izjema. To je le nekaj dogodkov, ki jih lahko obiščete danes:

Zavod za gozdove Slovenije vabi na dan odprtih vrat na 14. gozdnih učnih poteh v Sloveniji, mestna občina Velenje pripravlja dogodek Za zeleno Velenje. Na Trgu svobode v Mariboru se bo pod okriljem mariborske Snage odvil dogodek, na katerem si boste lahko izmenjali vse od knjig, igrač, družabnih iger, pa do dekorativnih predmetov. Na drugem koncu Slovenije, natančneje v nekdanjem skladišču soli Grando v Portorožu, pa javno podjetje Okolje Piran organizira spomladansko izmenjavo rabljenih oblačil. V Posavju se bodo učenci posavskih eko šol udeležili podnebnega teka in kolesarjenja v okviru kampanje osveščanja o posledicah, ki jih povzročajo podnebne spremembe. »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu,« je slogan zeleno obarvanega dneva vzgajanja nove generacije okoljsko osveščenih ljudi v okviru komunale Izola v sodelovanju z Osnovno šolo Vojke Šmuc Izola. V zdravilišču Rdečega križa na Debelem rtiču bodo dan Zemlje obeležili z delavnico sejanja in izdelavo rtiškega lončka, zasaditvijo drevesa brest in ogledom zdraviliškega parka s predstavitvijo rastlin. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike