Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike

Danes obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki nas nagovarja, naj zmanjšamo uporabo plastike v dobro zdravja ljudi in planeta. Šokantni podatki v svetu in tudi v Sloveniji v ospredje postavljajo zahtevo po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodne plastike do leta 2040.
Cilj osrednje teme letošnjega svetovnega dneva Zemlje je zagotoviti prihodnost brez plastike za naslednje generacije. Njena proizvodnja je namreč v zadnjih letih narasla že na več kot 380 milijonov ton letno. Ključnega pomena, da bi naredili želene premike in kot planet »dobili vojno« proti plastiki, je po mnenju strokovnjakov predvsem ozaveščenost javnosti o škodi, ki jo plastika povzroča tako ljudem in živalim kot biotski raznovrstnosti.
Podatki, ki bi morali skrbeti vsakega med nami
Plastika tako v neverjetnih količinah ne smeti le našega okolja in prizadene številnih živalskih vrst, pač pa se kopiči tudi v nas samih. Ko se razgradi v mikrodelce, namreč sprošča strupene kemikalije v hrano in vodne vire ter je prisotna v zraku, ki ga dihamo. To je le nekaj podatkov, ki bi morali skrbeti vsakega med nami …
Najnovejše študije kažejo, da vsak človek v življenju v povprečju zaužije 18 kg plastike. To je za približno eno kreditno kartico plastike na teden. Mikroplastiko so odkrili v človeški krvi: delci potujejo po telesu in se nalagajo v organih. Med najpogostejšimi delci, ki so jih našli v našem telesu, je bil polietilen, ki se sicer uporablja v plastičnih vrečkah. Plastenka potrebuje kar 450 milijonov let, da se razgradi. Vsako leto v oceanih pristane 10 milijonov plastike, zaradi česar vsako leto pogine kar milijon morskih prebivalcev. Tudi vse morske želve, ki so jih znanstveniki proučevali, so imele v svojih prebavilih plastiko. V zadnjih 30 letih je zaradi plastike in podnebnih sprememb izginila kar polovica koralnega grebena.
Slovenija s 63.000 tonami odpadne plastike
Kljub naši majhnosti se ta žal ne kaže, ko gre za ustvarjanje odpadne plastike. V Sloveniji smo je po podatkih statističnega urada za leto 2022 ustvarili za 63.000 ton, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Uvozili smo 107.000 ton odpadne plastike, izvozili pa 92.000 ton. Največjo količino, 60.000 ton, smo uvozili iz sosednje Italije, največ plastike pa izvozili v Turčijo, in sicer 25.000 ton. Za varstvo okolja je bilo v letu 2022 namenjenih 409 milijonov evrov investicij. Povečali so se tudi tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov evrov.
Dogodki in aktivnosti ob dnevu Zemlje tudi pri nas
Prvi dan Zemlje je bil 22. aprila 1970 in ga danes koordinira globalna mreža dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah, pri čemer Slovenija ni izjema. To je le nekaj dogodkov, ki jih lahko obiščete danes:
Zavod za gozdove Slovenije vabi na dan odprtih vrat na 14. gozdnih učnih poteh v Sloveniji, mestna občina Velenje pripravlja dogodek Za zeleno Velenje. Na Trgu svobode v Mariboru se bo pod okriljem mariborske Snage odvil dogodek, na katerem si boste lahko izmenjali vse od knjig, igrač, družabnih iger, pa do dekorativnih predmetov. Na drugem koncu Slovenije, natančneje v nekdanjem skladišču soli Grando v Portorožu, pa javno podjetje Okolje Piran organizira spomladansko izmenjavo rabljenih oblačil. V Posavju se bodo učenci posavskih eko šol udeležili podnebnega teka in kolesarjenja v okviru kampanje osveščanja o posledicah, ki jih povzročajo podnebne spremembe. »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu,« je slogan zeleno obarvanega dneva vzgajanja nove generacije okoljsko osveščenih ljudi v okviru komunale Izola v sodelovanju z Osnovno šolo Vojke Šmuc Izola. V zdravilišču Rdečega križa na Debelem rtiču bodo dan Zemlje obeležili z delavnico sejanja in izdelavo rtiškega lončka, zasaditvijo drevesa brest in ogledom zdraviliškega parka s predstavitvijo rastlin.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici

Babičin zdrobov puding z jabolki
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

Kartagina mora biti porušena

6 komentarjev
Celoživljenjski učenec
Kot ekolog lahko rečem, da je v razpravi okrog plastike prisotnih veliko neresnic in marketinških dezinformacij. Pomembno je razlikovati za kateri tip gre, v članku nisem zasledil analize življenjskega cikla v primerjavi z drugimi embalažnimi materiali. Ko človek zavrta v raziskave vidi, da je plastika, se posebej PET, najboljša slaba izbira. Steklo, aluminij, tetrapak, ti. bioplastika in papirnat pribor..., predstavljajo večjo obremenitev za okolje. Prihodnost je v plastiki, in to reciklirani, ter v ponovni uporabi le te. Tu je izjemnega pomena vzgoja.
Andrej Muren
Včasih so se tekočine prodajale izključno v steklenicah. Potem so se mleko in jogurti preselili v tetrapake, sledilo je pivo v pločevinke, nato pa vse ostale tekočine v plastenke. Le vino se še prodaja v steklenicah. Doklej?
Tu imajo okoljevarstveniki priliko, da se izkažejo, ne pa da norijo naokoli z neko izmišljeno podnebno krizo in CO2. Škodljivi učinek plastike je znan in ga članek dobro opisuje. Vendar ekologov po vsem videzu globalisti ne plačujejo zato, da bi preganjali plastiko, saj z njo slednji veliko zaslužijo. Pa se "ekologi" posledično raje prostituirajo s CO2 in globalnim segrevanjem, ki naj bi ga baje povzročil človek.
Friderik
Briga industrijo! Oni proizvajajo in pakirajo, z odpadki naj se ukvarjajo drugi. Samo za ilustracijo: do nedavnega si ob pultu kupil kruh, dala va je v papirnato vrečko; danes je samopostrežno, že zapakirano v pastiko.... in Donat, do nedavnega vračljive steklenice, danes plastika in tako dalje.
BARBARA RAKUN
Obema komentatorjema čestitam in se pridružujem njunima mnenjema.
Zelo malo je potrebno,da se odrečemo nepomembnim stvarem. Vsak začne pri sebi. Majhni koraki.
Plastika je zelo škodljiva. Ko pogledam dokumentarce o naravi,mi je tako hudo kako se živali ujamejo v plastične vrečke ali umrejo od zadušitve oziroma to pojedo in dolgo umirajo.
Ali je tako težko vse plastenke zamenjati s steklenicami,uvedli bi zopet vračilo in v trgovinah bi dobili denar za vrnjene steklenice? To je nekoč že obstajalo.
Ogromno se da narediti z majhnim vložkom,da zamenjamo plastiko za kaj drugega.
Igor Ferluga
Gnusno ni samo videti plastiko odvrženo v okolje, npr po drevesih na rečnih bregovih viseče plastične vreče ali plaže ob morju, zasute z vso mogočo in nemogočo odpadno svinjarijo, gnusna so tudi dejanja ljudi, ki to počnejo. Ne razumem jih niti malo. In ko se aktivistična mladina kaže kot ne vem kako okoljsko ozaveščena, za oceno realnosti raje poglejte okolje v bližini dijaških in študentskih domov. Včasih sem živel v neposredni bližini študentskih domov v Rožni dolini. Posebna folklora tam je bilo prevračanje okoliških zabojnikov s smetmi ponoči po študentskih žurih in koncertih. Res, akademski nivo.
Kraševka
Dobra predstava, kako nas bo plastika zadušila. Zanimivo bi bilo videti, ali člani stranke "Zeleni", kupujejo pijačo v steklenicah, ali v plastenkah? Če jo kupujejo v plastenkah, potem naj stranko ukinejo, ker so le LAŽNI preroki. Ko bo Evropa prepovedala plastiko, bo naredila ogromno za zdravje ljudi in čisto okolje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.