Za stare borce na Svetem Urhu koronavirus ne obstaja

Danes je na območju spominskega območja pri sv. Urhu nad Ljubljano potekala prireditev, ki jo je organizirala Mestna občina Ljubljana, ob odprtju prenovljenih prostorov nekdanje mežnarije na Urhu ter stalne razstave z naslovom Sv. Urh v času druge svetovne vojne (1941-1945). Ta se je po tridesetih letih spet vrnila na svoje stalno mesto.

A dogodek, ki je na mesto mitskega značaja za potomce komunistične strani v 2. svetovni vojni privabil množico ljudi, tokrat ni bil zanimiv zaradi samih izrečenih besed ali komunističnih simbolov. Temveč ker organizatorji, kljub predvsem starejši populaciji, niso poskrbeli za nikakršno spoštovanje ukrepov za omejitev nevarnosti širjenja okužb z novim koronavirusom.

Situacija je pomenljiva predvsem v kontekstu ostre javne kritike, ki so jo bili deležni katoliški verniki ob nepričakovano množičnem obisku Brezij na na praznik Marijinega vnebovzetja, zaradi česa je prihajalo do težav pri držanju ukrepov. 

Sv. Urh nad Ljubljano je priljubljeno sprehajališče za pohodnike in znana točka za kolesarje iz celotne Ljubljane. To območje pa je zelo zaznamovano z dogodki med drugo svetovno vojno in zato spomeniško zaščiteno. Komunistična oblast je namreč po drugi svetovni vojni  iz nekdanje domobranske utrdbe uredila kraj spomina na žrtve domobranskega nasilja, kamor so vozili otroke in odrasle iz celotne Slovenije.

A v samo zgodovino se v tem prispevku ne bomo preveč spuščali. O tem, kaj se je na svetem Urhu in tudi širše v Ljubljani dogajalo med letoma 1941 in 1945, svojo resnico po 28 letih znova pripoveduje stalna razstava, ki so jo odprli na današnji dan. Vsebinsko jo je pripravil kustos ljubljanskega mestnega muzeja dr. Blaž Vurnik, postavili pa so jo v obnovljeni mežnariji. Odprtje, ki ga je danes opravil ljubljanski župan Zoran Jankovič, so načrtovali že maja, toda koronavirus ga je prestavil na današnji dan. In udeleženci so se obnašali kot da koronavirusa, kljub vse višjim številom okuženih (samo v Ljubljani je bilo včeraj 18 novih), v Sloveniji ni več.

Množica, kaj pa ukrepi za zaščito ogrožene skupine?


Množica, na parkirišču pod cerkvijo je stal celo avtobus, avtomobili pa so bili postavljeni ob cesti od samega prizorišča do precej oddaljenega križišča s cesto za Sostro, je namreč ob pogostitvi ob koncu dogodka veselo klepetala, brez mask in fizične distance. Le malo je bilo ljudi, ki se je dejansko ustrezno zaščitilo, kar pričajo tudi fotografije, ki smo jih prejeli v uredništvo.

Kljub temu, da je dogodek potekal na odprtem med samo mežnarijo in cerkvijo, je prihajalo do tesnega stika in pogovorov prijateljev. Ob tem, da je v veliki večini šlo za pripadnike starejše generacije, ki so ob stiki z okuženimi najbolj izpostavljeni nevarnostim, da hudo zbolijo ali celo umrejo.



KOMENTAR: Uredništvo
Nonšalanca do ukrepov samo zato, ker jih predpisuje Janša?
Nič ni narobe s tem, da se ljudje tudi v času koronavirusne krize trudijo kar se da normalno živeti, niti da se dobivajo na mestu spomina domobranskih zločinov, kjer je sorodnike žrtev v imenu kristjanov odpuščanja svoj čas prosil sam nadškof Franc Rode. Je pa pomenljiva nonšalanca do zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo širjenje koronavirusa, in to v času, ko število okužb ter hospitaliziranih hitro narašča. Enako bi lahko tudi dejali ob množičnem romanju na Brezje na veliki šmaren, a organizatorje je takrat množičnost presenetila in so v danih pogojih storili kar so lahko, pa vseeno bili deležni močne javne kritike. Na zgornjih posnetkih pa kakšne pretirane skrbi ali odnosa do pravil, ki jih je predpisala zdravniška stroka, ni opaziti. Če ima takšna ignoranca do koronavirusne realnosti vsaj nekaj izvora v tihem uporu proti oblasti Janeza Janše, je to najbrž najbolj neumen razlog na svetu za to, da se ljudje, ki povrh vsega spadajo še v najbolj rizično skupino, ne zaščitijo. Da takšen sentiment ni iz trte zvit, pričajo nekatere javne izjave mnenjskih voditeljev levice in tudi naslovnica jutrišnje številke Mladine, ki so po vsebini bližje Trumpovemu odnosu do koronavirusnega vprašanja kot pa presoji zdravniškega osebja, ki pripravlja ukrepe v dobro družbe in njih samih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike