Začenjajo se olimpijske igre 2018: kakšnega leska bo slovenski Pjongčang?
Danes se v Južni Koreji začenjajo 23. zimske olimpijske igre. Tekmovanja sicer potekajo že vse od srede, vendar se igre uradno začnejo šele z otvoritvijo, ki bo ob 12:00. Slovenijo bo v Pjongčangu zastopalo 71 športnikov, kar je več kot kadarkoli prej. A to ne pomeni nujno še večjega uspeha in več medalj. Kaj pa lahko realno pričakujemo?
V zadnjem tednu sem pogosto slišal vprašanje: »Koliko jih bo?«. Medalj namreč. Dejstvo je, da tega nihče ne more niti približno napovedati. Upam si trditi, da to še nikoli ni bilo tako težko. V slovenski reprezentanci ni niti enega tekmovalca, ki bi mu medaljo lahko vpisali vnaprej (Maze, Prevc, na poletnih igrah pa Čop/Špik, Trstenjak).
Pred štirimi leti so se iz Sočija slovenski športniki vrnili z 8 kolajnami, kar trije so osvojili dve. Poleg tega so se hokejisti uvrstili v četrtfinale, kar je skoraj samo po sebi dosežek, vreden odličja. Česa takega naši športniki letos skoraj zagotovo ne bodo ponovili.
Od dela slovenske odprave ne moremo pričakovati presežka. Tilen Sirše, ki bo Slovenijo zastopal v sankanju, nima nikakršnih možnosti za presenečenje. Že če ne bo zadnji, bo povsem zadovoljen.
Tudi od biatlonk ali obeh predstavnikov v smučarskem teku ne pričakujte preveč. Glede na njihove zadnje rezultate in pomanjkanje izkušenj bodo zadovoljni z vsako uvrstitvijo med najboljših 30. Še ena disciplina, v kateri ne bo slovenskega slavja, je nordijska kombinacija, pa čeprav je Vid Vrhovnik prejšnji teden postal mladinski svetovni prvak. Najboljša slovenska uvrstitev v svetovnem pokalu je letos 21.mesto
Na tem mestu se seznam tistih brez možnosti konča. Čeprav jih imajo nekateri zelo malo, jih ne smemo povsem zanemariti, kar sta nas v Sočiju naučili Vesna Fabjan in Teja Gregorin.
…lahko Slovenci osvojijo celo 10 medalj. Če se prebudi Filip Flisar, če najboljšo tekmo sezone ponovi Žan Kranjec, tekačica Anamarija Lampič, ki je lani v Pjongčangu zmagala na tekmi svetovnega pokala, dokaže, da ji prizorišče res leži, skakalci osvojijo ekipno odličje in eno doda še Peter Prevc na posamični tekmi. Kombinacija alpskih smučarjev je vsakič znova nepredvidljiva, Meta Hrovat pa je v njej pred dvema tednoma zasedla 3. mesto.
In potem je tu še nesojeni nosilec slovenske zastave Jakov Fak, smučarske skakalke in za konec deskarji. V paralelnem veleslalomu so skoka na vrh sposobni tako Rok Marguč kot Žan Košir v moški, kot Gloria Kotnik v ženski konkurenci. V snežnem žlebu, kjer tekmuje Tim Kevin Ravnjak pa je vse odvisno od dnevne forme in izvedbe 15 sekundne vožnje.
Možnosti je torej kar nekaj. Upam si trditi, da Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov. Sam bi stavil na eno. Ali Fak ali eden od deskarjev.
Do Sočija so Slovenci medalje osvajali na vsakih drugih igrah (Lillehammer 1994, Salt Lake City 2002, Vancouver 2010), vmes so se vsakič vrnili praznih rok (Albertville 1992, Nagano 1998, Torino 2006). V Pjongčangu se bo torej nadaljeval niz uspešnih iger ali pa se bomo po kratkem uspešnem desetletju vrnili na ničlo.
Vsaka medalja bo uspeh in prav vsake se bomo razveselili. Hkrati pa se je pomembno zavedeti, da se v novih razmerah športne in antidopinške politike lahko število medalj spremeni še več let po koncu tekmovanj.
Nedosegljivi Soči
V zadnjem tednu sem pogosto slišal vprašanje: »Koliko jih bo?«. Medalj namreč. Dejstvo je, da tega nihče ne more niti približno napovedati. Upam si trditi, da to še nikoli ni bilo tako težko. V slovenski reprezentanci ni niti enega tekmovalca, ki bi mu medaljo lahko vpisali vnaprej (Maze, Prevc, na poletnih igrah pa Čop/Špik, Trstenjak).
Pred štirimi leti so se iz Sočija slovenski športniki vrnili z 8 kolajnami, kar trije so osvojili dve. Poleg tega so se hokejisti uvrstili v četrtfinale, kar je skoraj samo po sebi dosežek, vreden odličja. Česa takega naši športniki letos skoraj zagotovo ne bodo ponovili.
Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov.
Od skoraj-turistov do resnih kandidatov
Od dela slovenske odprave ne moremo pričakovati presežka. Tilen Sirše, ki bo Slovenijo zastopal v sankanju, nima nikakršnih možnosti za presenečenje. Že če ne bo zadnji, bo povsem zadovoljen.
Tudi od biatlonk ali obeh predstavnikov v smučarskem teku ne pričakujte preveč. Glede na njihove zadnje rezultate in pomanjkanje izkušenj bodo zadovoljni z vsako uvrstitvijo med najboljših 30. Še ena disciplina, v kateri ne bo slovenskega slavja, je nordijska kombinacija, pa čeprav je Vid Vrhovnik prejšnji teden postal mladinski svetovni prvak. Najboljša slovenska uvrstitev v svetovnem pokalu je letos 21.mesto
Na tem mestu se seznam tistih brez možnosti konča. Čeprav jih imajo nekateri zelo malo, jih ne smemo povsem zanemariti, kar sta nas v Sočiju naučili Vesna Fabjan in Teja Gregorin.
V idealnem primeru…
…lahko Slovenci osvojijo celo 10 medalj. Če se prebudi Filip Flisar, če najboljšo tekmo sezone ponovi Žan Kranjec, tekačica Anamarija Lampič, ki je lani v Pjongčangu zmagala na tekmi svetovnega pokala, dokaže, da ji prizorišče res leži, skakalci osvojijo ekipno odličje in eno doda še Peter Prevc na posamični tekmi. Kombinacija alpskih smučarjev je vsakič znova nepredvidljiva, Meta Hrovat pa je v njej pred dvema tednoma zasedla 3. mesto.
In potem je tu še nesojeni nosilec slovenske zastave Jakov Fak, smučarske skakalke in za konec deskarji. V paralelnem veleslalomu so skoka na vrh sposobni tako Rok Marguč kot Žan Košir v moški, kot Gloria Kotnik v ženski konkurenci. V snežnem žlebu, kjer tekmuje Tim Kevin Ravnjak pa je vse odvisno od dnevne forme in izvedbe 15 sekundne vožnje.
Plodne in sušne dobe
Možnosti je torej kar nekaj. Upam si trditi, da Slovenija na zimskih igrah še nikoli ni imela tako veliko olimpijcev, ki bi bili sposobni uvrstitve med deset in hkrati tako malo resničnih favoritov. Sam bi stavil na eno. Ali Fak ali eden od deskarjev.
Do Sočija so Slovenci medalje osvajali na vsakih drugih igrah (Lillehammer 1994, Salt Lake City 2002, Vancouver 2010), vmes so se vsakič vrnili praznih rok (Albertville 1992, Nagano 1998, Torino 2006). V Pjongčangu se bo torej nadaljeval niz uspešnih iger ali pa se bomo po kratkem uspešnem desetletju vrnili na ničlo.
Vsaka medalja bo uspeh in prav vsake se bomo razveselili. Hkrati pa se je pomembno zavedeti, da se v novih razmerah športne in antidopinške politike lahko število medalj spremeni še več let po koncu tekmovanj.
Zadnje objave
Slovenija naj bi zaradi korupcije izgubljala 10 milijonov evrov na dan
15. 9. 2026 ob 19:03
Stoletja zgodovine za zaprtimi vrati: grad Pišece je končno dostopen javnosti
15. 9. 2026 ob 17:56
Mateju Toninu odvzeta imuniteta, postopek se lahko nadaljuje
15. 9. 2026 ob 14:43
Janša: Golobovi so preimenovali praznik, a resnice ne bodo mogli spremeniti
15. 9. 2026 ob 13:40
Začarani krog motivacije in prekinitev
15. 9. 2026 ob 12:00
Kar ni uspelo Netanjahuju, je uspelo izraelski seriji Fauda
15. 9. 2026 ob 11:45
Ekskluzivno za naročnike
Hrup vetrnih elektrarn (1. del)
15. 9. 2026 ob 6:00
Spremembe narave in skrajni dogodki
14. 9. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
SEP
15
Diskusija Katedrale svobode
16:00 - 18:00
SEP
17
SEP
18
Uprizoritev srednjeveškega misterija: Slehernik
20:00 - 21:30
SEP
19
ZgodoVikend: dan odprtih vrat, delavnice, pohod ...
09:00 - 18:00
Video objave
[Video] BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026)
12. 9. 2026 ob 9:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.