Zagovorniki in nasprotniki kulturniških dodatkov na nacionalki sneli rokavice

Zakon o dodatkih k pokojninam za umetniške dosežke ustvarja nove neenakosti, poleg tega so ti dodatki nesorazmerno visoki, so v soočenju pred nedeljskim referendumom opozarjali predlagatelji referenduma in drugi nasprotniki zakona. Zagovorniki na čelu s predstavnikoma Svobode in Levice pa so poudarjali, da zakon zgolj uvaja natančnejša merila od obstoječega, ki velja še globoko iz časa nekdanje države.

Na nacionalni televiziji so danes stališča verjetno zadnjič pred nedeljskim glasovanjem soočili zagovorniki in nasprotniki zakona, s katerim vlada namenja dodatke k pokojninam za izjemne umetniške dosežke. Večer je postregel z burno razpravo predstavnikov vseh enajstih organizatorjev volilne kampanje.

Nova merila ali nove neenakosti?

Referendum bo glasovanje proti privilegijem in proti aroganci aktualne vlade, je na soočenju v imenu predlagateljev povedal poslanec SDS Andrej Hoivik. Na primeru umetnice Maje Smrekar in njenega dojenja psa je ponazoril usmerjenost vlade. Ta bo nagrajevala takšne enkratne performanse, ki po oceni Hoivika in po oceni še marsikoga drugega niso umetnost.

Na drugi strani je poslanka Svobode Sara Žibrat ocenila, da predlagatelji v resnici ne želijo povprašati ljudi za mnenje, pač pa da je predlog za referendum že od vsega začetka temeljil na zavajanju volilne baze in sovražni nastrojenosti do posameznih umetnikov. Pri tem da ne želijo sodelovati, zato bodo glasovanje bojkotirali.

Večkrat je tudi poudarila, da bodo volivci odločali le o tem, ali dodatke podeljevati po starem ali po novem zakonu. In novi zakon po dolgem času navaja natančne kriterije za dodelitev teh dodatkov, je pritrdil Milan Jakopovič iz Levice.

Toda ta merila bodo politična, je ugovarjala poslanka NSi Iva Dimic. Po njeni oceni je iz zakona veliko ustvarjalcev s področja kulture izpuščenih, zato ustvarja nove neenakosti. Kot je dodala, je treba podpreti kulturnike, ki ustvarjajo, a pokojnine naj bodo odraz tistega, kar je vplačano v pokojninsko blagajno.

SD in Pirati za zakon, a proti bojkotu

Strinjal se je predsednik stranke Fokus Marko Lotrič, sicer tudi predsednik državnega sveta. Eno so nagrade, ki si jih ljudje z izjemnimi dosežki gotovo zaslužijo, drugo pa so pokojnine, ki morajo temeljiti na višini vplačil v tekoči delovni dobi. Obregnil se je tudi ob način sprejemanja zakona, ki je prezrl stroko in opozorila zakonodajno-pravne službe.

Da zakon uvaja jasna pravila za dodelitev dodatkov, pa je poudaril Dejan Prešiček iz SD. Ne gre za razpravo o elitah, je dejal, ampak za razpravo o vrednotah, o spoštovanju do tistih, ki so ustvarili umetniška dela, ki ostajajo generacijam za nami. V SD se sicer niso pridružili Svobodi in Levici pri pozivu k bojkotu, saj je referendum le oblika neposredne demokracije.

Za zakon, a proti bojkotu, se je opredelila tudi Piratska stranka Slovenije. Njen predstavnik Igor Brlek je v razpravi med drugim očital predlagateljem referenduma, zakaj svojih rešitev niso v zakon umestili tekom rednega parlamentarnega postopka.

»Zakon pozablja na umetnike preživetja«

Referendum je temelj demokracije, se je strinjala predsednica SLS Tina Bregant. »Smo za kulturo, smo pa proti predlogu,« pa je povedala o zakonu. Predvsem jo moti, da zakon ustvarja nove krivice, saj pozablja na »umetnike preživetja«, kot so upokojenke in upokojenci z manj kot 400 evri mesečnega prihodka.

Če bi že bilo komu vredno nameniti privilegije, naj bodo to upokojenci z najnižjimi dohodki, je dodal predsednik stranke Glas upokojencev Slovenije Pavel Rupar. Zavzel se je, da bi država v večji meri pomagala k dostojnemu življenju mladim umetnikov, ki si bodo lahko dostojno pokojnino zaslužili z vplačevanjem v pokojninsko blagajno.

Podobno tudi Andrej Magajna, predsednik stranke Nova Socialdemokracija. »Nismo proti elitam, smo pa proti nedopustnim razlikam.« Spomnil je, da je v Sloveniji zajamčena pokojnina za 40 let delovne dobe 744 evrov, samo dodatek h pokojninam za kulturniško elito pa bi znašal trikratnik te vsote.

Da zakon uvaja »elitistične kriterije« in nagrade, ki so same po sebi predmet političnih kalkulacij, je povedal tudi generalni sekretar stranke Zeleni Slovenije Nejc Škof. Referendum po njegovih besedah odpira tudi globlja vprašanja vrednotenja vrhunske umetnosti.

Po oceni Polone Torkar iz Asociacije pa je zakon vendarle boljši od veljavnega, zato ga v društvu podpirajo. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so vsaj na načelni ravni vsi naklonjeni izboljšanju položaja slovenskih umetnikov.