Zakaj je za Cerkev zakon s predporočno pogodbo neveljaven

S prvim januarjem 2018 v veljavo stopi 85. člen novega družinskega zakonika, ki v slovenski pravni sistem uvaja pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, oziroma dokument, ki je vsem bolj znan pod imenom predporočna pogodba.

A Cerkev takšnega zakona ne priznava, saj predporočna pogodba kaže na dejstvo, da zakonca ne verjameta v nerazveznost in trajnost zakona, kar pa je seveda v nasprotju z zakonskimi zaobljubami, danimi na poročni dan pred Bogom in občestvom.

Do sedaj sklenjene predporočne pogodbe v Sloveniji niso bile veljavne, saj niso bile v skladu z našim pravnim redom. Ta je namreč upošteval v zakonu pridobljeno premoženje zakoncev kot skupno lastnino, ki se je ob ločitvi, če nobenemu izmed ločencev ni uspelo dokazati, da je sam prispeval več, razdelila na polovico.

Pogodba sama ni obvezna. Za tiste pare, ki le-te ne bodo sklenili bo še naprej veljal zakonito veljaven premoženjski režim.

Tudi poroka za sklenitev le-te ni obvezna. Med seboj jo bosta lahko sklenila člana zakonske skupnosti, zunajzakonska partnerja ali istospolna partnerja, in sicer ne njuno pred sklenitvijo zakona, ampak lahko tudi kadarkoli v času trajanja zveze.

Cerkev: Poroka s predoročno pogodbo ne more biti veljavna

O tem, kako na predporočne pogodbe gleda Cerkev, piše Andrej Saje, strokovnjak s področja kanonskega prava. Pravi, da jih sicer cerkveni predpisi niti ne omenjajo in tako v Zakoniku cerkvenega prava o njih ni niti sledi.

Ob tem se nanaša na kanonsko-pravni predpis kan. 1101 ZCP, ki določa, da je pod nekaterimi pogoji sklenjen zakon neveljaven.

"Za veljavno sklenitev zakona je bistvenega pomena, da se oba zaročenca celostno določita drug za drugega brez vsakih zadržkov. Sklepanje predporočnih pogodb npr. glede delitve premoženja v primeru ločitve lahko kaže na dejstvo, da ne verjameta v nerazveznost in trajnost zakona," piše Saje.

"Gre za t.i. hipotetično izključevanje nerazveznosti in trajnosti zakona. To je pogosta oblika simulacije privolitve v zakon, ko vsaj eden od zaročencev sicer želi skleniti trajen zakon in biti v njemu zvest, vendar samo toliko časa, dokler bo v odnosu šlo dobro, potem pa je odprt za ločitev. V takšnem primeru je privolitev v zakon lahko neveljavna."

Vendar obstaja tudi neke vrste izjema, saj je dopustno, da se zaročenca, če imata npr. že otroke, predhodno dogovorita – tudi s pogodbo - glede delitve premoženja, ki sta ga prihranila iz minulega zakona, da se izogneta poznejšim sporom.

"Vendar to ne sme biti kakršenkoli pogoj za njuno privolitev," poudarja Saje ter dodaja, da v takšnem primeru potrebno za dopustno sklenitev zakona pridobiti pisno dovoljenje za poroko s strani krajevnega škofa.