Zakaj Zdenko Roter ni nikoli pojasnil, kako je bil ubit duhovnik Filip Terčelj?

Zdenko Roter. Vir: posnetek zaslona RTVS

Izbrane besede, s katerimi nekateri mediji opisujejo vlogo pred dnevi preminulega Zdenka Roterja kot »utemeljitelja sociologije religije«, dobijo drugačen pomen, ko se vprašamo o njegovi vlogi v Udbi. V knjigi Padle maske je Roter sicer spregovoril o zakulisju političnega dogajanja, a je po besedah Igorja Omerze ogromno tistega, kar bi ga lahko kompromitiralo, tudi zamolčal. Nikoli ni denimo pojasnil, kako je bil leta 1946 ubit primorski duhovnik Filip Terčelj, čeprav je Roter ravno v tem času deloval v referatu za kler.

Duhovnika Filip Terčelj in Franc Krašna sta bila 7. januarja 1946 kruto umorjena v Šulčevi grapi pod Davčo. Leta so se ljudje spraševali, kdo in zakaj je umoril priljubljenega duhovnika Terčelja, ki je v medvojni Ljubljani ves čas vojne finančno podpiral Osvobodilno fronto. Raziskava primorskega duhovnika Bogdana Vidmarja je pokazala, da so Terčelja mučili domači likvidatorji.

Podrobnosti o teh likvidacijah, pa tudi o grozljivih dachauskih procesih, je partizan, udbovec, profesor in svetovalec Kučana Zdenko Roter odnesel v grob. »V debeli knjige Padle maske je malo in premalo povedal o svojem pomembnem udbovanju in preveč o svetovanju Kučanu,« pravi Omerza.

»Zaslišanec se neumno izgovarja«

Kot je Igor Omerza dejal za Domovino, je Roter mnoge stvari zamolčal, saj je bil udbovski zasliševalec duhovnikov, pa tudi pravnika in filozofa Borisa Furlana v okviru Nagodetovega procesa leta 1947.

»V ekipi zasliševalcev so bili posebno prizadevni Niko Šilih, Miloš Bučar, Mitja Ribičič, Zdenko Roter, Vlado Benko, na sojenju pa je najbolj rohnel tožilec Viktor Avbelj. Njihovemu poniževanju se je Furlan postavljal po robu z molkom. Zdenko Roter je večkrat zapisal: 'Zaslišanec na vprašanje noče odgovoriti. Zaslišanec zopet noče odgovoriti. Zaslišanec se neumno izgovarja, da ni nikoli o tem razmišljal.'« Tako zaslišanje Furlana v knjigi Skozi gosto noč opiše zgodovinarka in publicistka Alenka Puhar. Furlana so sprva obsodili na smrt in nato »pomilostili« na 20 let zapora. Umrl je kmalu potem, ko so ga zaradi bolezni izpustili v hišni pripor.

Prav tako je Roter v knjigi zamolčal, da je bil leta 1958 šef ljubljanske Udbe, torej njenega največjega predstavništva, ki je pokrivalo dve tretjini njenega delovanja. Torej je vodil ali pa bil obveščen o vseh nečednostih njenega delovanja, je pojasnil Omerza.

Premalo pove tudi o dachauskih procesih. V knjigi sicer piše o tem, da so bili zasliševalci »izraziti suroveži«, a da jih noče našteti, da bi »zaščitil njihove otroke pred zaznamovanjem«. Se pa Omerza obenem sprašuje, kdo je takrat ščitil otroke javno oblatenih in sodno umorjenih ali zaprtih ljudi. O zasliševanjih je ogromno dokumentov, nikjer pa še niso našli dokumentacije o tem, kdo je zasliševal, pravi Omerza. Ne izključuje pa, da bi bil med njimi lahko prav Roter.

Kontaminiral akademsko sfero

Kot pripadnik Udbe je imel Zdenko Roter po informacijah Omerze na zvezi tudi ovaduha Jožeta Javorška s kodnim imenom Piette, ki je »za denar obilno poročal o svojih znancih: Edvardu Kocbeku, Borisu Pahorju, Dušanu Pirjevcu, Vitomilu Zupanu, Zoranu Mušiču, Josipu Vidmarju ...«

Ob navedbah nekaterih medijev, da naj bi bil Roter »utemeljitelj sociologije religije na Slovenskem«, je Omerza ogorčen. Informacije o kleru je Roter namreč sprva dobival v udbovskih zasliševanjih, o tem so ga obveščali tudi v času njegove akademske poti. »To je pa res lep utemeljitelj sociologije religije,« cinično pripominja Omerza in poudarja, da je Roter kontaminiral akademsko sfero z udbovskim materialom.

»Znanstvenik«, ki zraste iz udbovskih zasliševanj, po njegovi oceni ne more biti verodostojen. »Zame je on sramota za Slovenijo in za slovensko znanost,« je pristavil Omerza.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike