Zakon zapira usta zdravnikom, trg prehranskih dopolnil prepušča vplivnežem

Zakon o varni hrani, krmi in varstvu rastlin (ZVHK) v Sloveniji uvaja precejšnjo čistko na področju oglaševanja prehranskih dopolnil – a videti je, da omejitve letijo predvsem na zdravnike in zdravstvene delavce. Medtem ko bodo »navadni« vplivneži svoje objave morali jasno označevati kot oglaševalsko sporočilo, se zdravstvenim delavcem prepoveduje vsakršno oglaševanje prehranskih dopolnil. Strokovnega informiranja je torej konec, zanesti se bomo morali na marketing pogosto strokovno nepodkovanih vplivnežev.

Čeprav se zakon imenuje Zakon o varni hrani, krmi in varstvu rastlin, se njegovi najbolj ostri novi členi (predvsem 62. in 63. člen) neposredno nanašajo na zdravnike in zdravstvene delavce. Sedmi odstavek 62. člena ZVHK prepoveduje zdravstvenim delavcem in sodelavcem vsakršno oglaševanje prehranskih dopolnil. Označba prehranskega dopolnila prav tako ne sme vsebovati informacij v povezavi z zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci. To v praksi med drugim pomeni, da zdravnik ne sme več nastopati v oglasih za npr. vitamine, kolagen, probiotike itd. Ne sme biti tudi nobene informacije, ki bi izdelek povezovala z zdravniki – kot npr. »priporočajo zdravniki«. Poleg tega zdravstveni delavci ne smejo več deliti brezplačnih vzorcev dopolnil. Skladno s 120. členom ZVHK se navedeni prepovedi začneta uporabljati 19. marca 2026. Več podatkov je Zdravniška zbornica objavila tukaj.

Država zdravnikom sedaj ne omejuje le dela v zasebnih klinikah, ampak jim z visokimi globami zapira še usta na področju preventivne medicine.

V času, ko so zdravniki v nenehnem konfliktu z vlado, ta zakon deluje kot nekakšna dodatna 'palica'. Država zdravnikom sedaj ne omejuje le dela v zasebnih klinikah, ampak jim z visokimi globami zapira še usta na področju preventivne medicine in prehranskega svetovanja. Za kršitelje so namreč zagrožene visoke globe: za zdravnika – posameznika od 200 do 2.000 evrov, za zdravnika espejevca od 1.000 do 10.000 evrov, za podjetja, klinike pa od 2.000 do 40.000 evrov. Če zdravnik razvije vrhunsko dopolnilo, o tem po novem ne sme več javno govoriti in uveljaviti svojo avtoriteto. S tem se ubija inovativnost, slovenske podjetnike pa se zopet postavlja v podrejen položaj nasproti tujim korporacijam, ki bodo svoje izdelke še naprej oglaševale prek tujih kanalov in spletnih platform, kjer slovenski inšpektorji nimajo moči.

Zakon kot »Lex Influencer« za discipliniranje zdravnikov

Na drugi strani tudi »navadni« vplivneži ne smejo več »mimogrede« omeniti kakšnega dopolnila v svoji objavi. Vsaka objava mora biti namreč jasno označena kot oglaševalsko sporočilo, vsebovati mora napis, da gre za prehransko dopolnilo in ne zdravilo, obvezna so tudi opozorila o uravnoteženi prehrani in prekoračitvi odmerka – kar je vse seveda s stališča zaščite potrošnika pravilno.

Vendar pa se hkrati kažejo dvojna merila oz. to, koga se prepovedi najbolj dotaknejo. Zdravniki imajo znanje in ob tem popolno prepoved oglaševanja, ostali vplivneži pa s svojim delom lahko nadaljujejo – le da se morajo držati nekaterih pravil. Vplivneži se bodo prav gotovo hitro naučili, kako birokratsko pravilno označiti oglas, da bodo inšpektorji srečni, prodaja na platformah pa bo tekla naprej.

Če bi verjeli v teorije zarote, bi lahko rekli, da zakon dela prostor nekaterim članom Strateškega sveta za prehrano. Nedavno smo pisali o »novih« prehranskih smernicah, ki gredo že v smer veganstva – prehranska dopolnila so v tem primeru skoraj nujno potrebna. Kot smo pisali, je sestava strateškega sveta, ki je sicer že razpadel, mnoge zelo razburila. Ne le zato, ker strokovnjakov določenih ključnih strok sploh ni vsebovala, pač pa tudi zato, ker so bili nekateri člani povezani s podjetjem, ki se ukvarja prav s prehranskimi dopolnili.

Videti je, kot da bi nas vlada Roberta Goloba rada prisilila v dieto, ki zahteva dopolnila, hkrati pa s trga preganja strokovno avtoriteto, ki bi ta dopolnila nadzirala oz. o njih lahko svetovala. »To je zakon, ki odpira poti za tiste, ki so pripravljeni igrati po pravilih Golobove veganske agende,« menijo nekateri kritiki.

Poleg zakonskih prepovedi tudi osebne diskreditacije

Sistemski pritisk na stroko pa se očitno ne konča le pri novi zakonodaji, temveč se seli še v sfero osebnih diskreditacij. To potrjujejo nedavni zapisi na portalu Necenzurirano, kjer so se z naborom očitkov spravili na eno izmed vidnejših zdravnic na tem področju, Ano Debevc Prašnikar. V javnosti se jo je poskušalo prikazati predvsem kot politično aktivistko in orodje določene stranke, njene poslovne uspehe pa interpretirati kot sporno okoriščanje na račun domnevno manj kakovostnih in dragih izdelkov. Namesto vsebinske razprave se je medij osredotočil na osebni linč, kjer so pod vprašaj postavili celo njeno strokovno znanje in verodostojnost njenih študij. Takšni zapisi dajejo vtis, da so postali nekakšen medijski podaljšek za discipliniranje tistih posameznikov, ki so v javnem prostoru postali preveč vplivni ali kritični do trenutne ureditve.

Namesto vsebinske razprave se je medij osredotočil na osebni linč.

Na članek se je na Instagramu odzvala tudi Debevc Prašnikarjeva, ki je poudarila, da je bila vedno transparentna – svojim sledilcem je med drugim sama povedala o prijavi na CSD, pokazala je tudi vse zapisnike različnih inšpekcij. Ocenila je, da gre za politično motiviran napad, gre za diskreditacijo njenega imena, poslovne poti in njenega dela. Dotaknila se je kakava, ki so ga med drugim napadli na portalu Necenzurirano. »Če ne bi imel učinka, ga ne bi delali, ker se ne bi prodajal,« je na enostaven način pojasnila, kako deluje sistem povpraševanja in ponudbe.

Kot je dejala, si želi delati dobro – tudi če ji vzamejo to podjetje. Še naprej bo delovala strokovno, transparentno in v skladu z zakonom, na omrežjih pa se bo za nekaj časa umaknila. Spomnila je, da je leta 2025 izstopila iz zdravstvene dejavnosti, a je ob tem opozorila, da se zdravnikom krši ustavno pravico do upravljanja gospodarske dejavnosti. V okviru svojih političnih opredelitev pa je delila svoje mnenje – ne glede na to, kdo bo izvoljen na prihajajočih volitvah, bomo »nasankali«. Plačevali bomo namreč za to, kar se je dogajalo zadnja leta. Poudarila je, da bi si želela, da se neha levičarska cenzura v stilu informbiroja.