Zakonodajno-pravna služba kritična do zakonskega predloga

Kolegij predsednice DZ je sklenil, da bo Državni zbor v četrtek obravnaval predlog zakona za razbremenitev gospodinjstev pri omrežnini. Medtem je Zakonodajno-pravna služba DZ kritična do zakonskega predloga - med drugim tudi zato, ker bi zakon veljal retroaktivno. "Če se pri rednem zakonodajnem postopku zaobidejo postopkovna pravila, ni več bistvene razlike med rednim in nujnim zakonodajnim postopkom, zato pride do izvotlitve rednega zakonodajnega postopka,” so opozorili tudi na hitenje v zakonodajnem postopku.

Kolegij predsednice DZ je sklenil, da bo Državni zbor v četrtek obravnaval predlog razbremenitve gospodinjstev pri omrežnini. Po predlogu bi gospodinjski odjemalci za januar in februar v najdražjem časovnem bloku plačali nižjo omrežnino, presežna obračunska moč pa se ne bi obračunala. Zakonski predlog so vložili poslanci koalicije, DZ pa je na izredni seji prejšnji teden presodil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo - spomnimo, proti sta bila poslanca Miha Kordiš in Dejan Kaloh, poslanci SDS in NSi pa so se glasovanja vzdržali. Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je v torek, 4. februarja, potrdil koalicijski predlog zakona - vendar pa so glasni tudi pomisleki glede skladnosti z ustavo in pravili EU. Zakonodajno-pravna služba DZ  je opozorila, da določbe predloga zakona, ki pomenijo določanje tarifnih postavk in omrežnine, pomenijo vsebino, ki se ureja v splošnem aktu regulatorja. Zato niso v skladu z ustavnimi načeli pravne države in z načelom delitve oblasti. Poleg tega tudi niso v skladu z direktivo EU, ki ureja pravila notranjega trga električne energije. 

Zakonodajno-pravna služba DZ je v mnenju navedla, da so v uvodu predloga zakona navedeni razlogi za predlagano ureditev, in sicer naj bi šlo za socialne stiske prebivalstva zaradi vpliva visokih stroškov električne energije, zlasti iz naslova omrežnine za višjo sezono, zapletena metodologija izračuna višine omrežnine, ki onemogoča ali vsaj v bistvenem otežuje načrtovanje porabe in hkrati odvrača posameznike od bodočih investicij v optimizacijo porabe električne energije, pretirano visok učinek uporabe metodologije za končne uporabnike z lastno porabo sončne energije. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da lahko zaradi obstoja notranjega trga električne energije, ki je vzpostavljen v Evropski uniji, države članice uvajajo le ukrepe, ki ne posegajo v dinamiko trga. “V zvezi s tem je treba opozoriti na primer na 5. člen Direktive 2019/944, iz katerega izhaja, da lahko posamezne države članice izvajajo javne posege v določanje cen za dobavo električne energije energetsko revnim ali ranljivim gospodinjskim odjemalcem, medtem ko so razlogi za Predlog zakona širši in naj bi se predlagana ureditev nanašala na vse gospodinjske odjemalce,” so zapisali in dodali, da se podredno z vidika splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) postavlja vprašanje, ali se s predlaganim členom zagotavlja enaka obravnava vseh gospodinjskih odjemalcev, tudi tistih, za katere velja enotna tarifna postavka.

Če že retroaktivnost - zakaj le za januar in februar?

Ukrep začasnega znižanja tarifnih postavk elektrooperaterjev za obračunsko moč za gospodinjske odjemalce v časovnem bloku 1 in neobračunavanja omrežnine za presežno obračunsko moč za časovni blok 1 za gospodinjske odjemalce velja od 1. januarja 2025 do 28. februarja 2025, torej naj bi učinkoval za nazaj. »Prvi odstavek 155. člena Ustave določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za vse nazaj,« je Zakonodajno-pravna služba pojasnila, da je izjema določena za posamezne zakonske določbe, ki lahko veljajo za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko povratno učinkovanje upraviči le posebna, prav povratno učinkovanje predpisa utemeljujoča javna korist, brez katere ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja ureditve. Taka javna korist mora biti v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena (gl. npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-397/20 z dne 18. 9.2020), vendar v zakonodajnem gradivu Predloga zakona ni obrazložena, so še opozorili. Na seji DZ pa je bilo slišati tudi nekatere pomisleke, češ zakaj se dotična retroaktivnost ne določi še za november in december.

O predlogu NSi odbor ni odločal

Poslanska skupina NSi je predlagala, da bi nujni ukrepi veljali tudi za poslovne odjemalce. Odbor o tem ni odločal, je pa državna sekretarka Tina Seršen dejala, da bi vključitev poslovnih odjemalcev skoraj zagotovo pomenila nedovoljeno državno pomoč. Pripombe in predloge je poslala tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) - slednja opozarja, da bi bilo treba ukrepe razširiti tudi na podjetja, saj nova metodologija obračuna omrežnine pomeni nesorazmerno visoke stroške za poslovne odjemalce, ki ne odražajo dejanskih stroškov obremenitve omrežja. GZS ponovno opozarja, da visoke cene električne energije dodatno slabijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj so se cene v Sloveniji po letu 2021 zvišale hitreje kot v povprečju EU. Dodatna obremenitev podjetij prek omrežnine še dodatno ogroža konkurenčnost in dolgoročno stabilnost slovenskih podjetij na globalnih trgih. GZS je pozvala poslanske skupine, naj predloge vsebinsko povzamejo in jih v obliki amandmajev uveljavijo v zakonodajnem postopku. Vlado in ministrstva so spomnili, da so konec leta 2024 že obljubili interventni zakon za pomoč podjetjem pri omilitvi posledic dviga stroškov omrežnine. Kot smo že pisali, na Agenciji za energijo po drugi strani opozarjajo, da predlog zakona »neposredno posega v tarifne postavke omrežnine in s tem v pristojnost agencije za energijo.