Zala Tomašič, slovenska študentka v ZDA: kolidž postane tvoja družina (2. del)

Zala na plaži v Miamiju, na obisku pri nekdanjih alumnih Grinnell koldiža.
POSLUŠAJ ČLANEK
Z Zalo Tomašič, slovensko dodiplomsko študentko politologije in ekonomije na Grinnell College, ZDA, smo se v prvem delu intervjuja pogovarjali, kako je prišlo do njene odločitve za študij v ZDA in kako čez lužo deluje visokošolski sistem.

V drugem delu nas je bolj zanimalo predvsem študentsko življenje na kolidžu.

Kakšno je študentsko življenje v ZDA? Je tako opevano, kot v Sloveniji, morda naporno, ali premore svoj čar?
Študentsko življenje v Sloveniji se mi sploh ne zdi pravo »študentsko življenje«. Greš na faks in nato domov. Na kolidžu pa se vsi poznamo in smo nenehno skupaj, še posebno, ker je majhen kolidž – vsega skupaj nas je 1.600 – skupaj zajtrkujemo, jemo kosilo in večerjamo. S kolegi skupaj delaš in živiš, še posebno, če si v kakšni ekipi, študentski vladi ... tako nekako vsi postanejo tvoja družina. V središču je študij ampak vse skupaj kot celota tvori tvoje življenje. Možnosti, kaj želiš ob študiju početi, je veliko.

Recimo, da sem spoznala kaj počnejo sedaj, sem za teden dni odpotovala v Miami k bivšim študentom kolidža in tam skupaj z njimi hodila v službo ... Kolidž mi je pri tem kril vse stroške.

K bivšim študentom?

IMG_0578 (2)
"Vesela Slovenka"


Naš kolidž ima zelo močno mrežo alumnov (združenj diplomantov določene fakultete oz. kolidža), ki vračajo veliko denarja v kolidž in se zanj trudijo tudi na druge načine.  Alumni so sedanjim študentom kolidža pripravljeni zelo pomagati,  iščejo pripravništva, službe, omogočajo nam, da prespimo pri njih in podobno.

Znotraj kolidža ste torej izredno kolegialni. Imate tudi kaj povezav z drugimi šolami?

Samo tisti, ki se poznajo iz srednjih šol, seugih večjih povezav ni. Sama ne poznam nikogar iz drugih kolidžev. Hodimo na tekmovanja, ampak takrat si z ekipo. Sicer pa so kolidži oddaljeni in nimaš razloga, zakaj bi šel, če tam nimaš prijateljev.

Ali je kaj resnice v stereotipu ameriškega študenta, da najprej »blekne«, ter potem misli?

Nekateri se seveda konstantno oglašajo, samo za to, da nekaj rečejo, kar pa verjetno obstaja povsod. Vendar večinoma ni tako. Na vprašanja, ki jih zastavijo profesorji, ne moreš kar nekaj odgovoriti, moraš namreč dobro razmisliti o odgovoru, nasploh se je potrebno za vsako predavanje pripraviti. Ta so zelo zanimiva in že če enega izpustiš, si nato povsem izgubljen.  Enako velja, če ne prebereš tistega, kar je bilo namenjeno za pripravo na dotično predavanje.

Če kaj rečeš "narobe", ni nič hudega, saj vsaj na moji študijski smeri pogosto velja, da ni zgolj enega pravilnega odgovora. Večinoma bolj šteje, kako svoje stališče argumentiraš.

Kaj študentu v ZDA študij pomeni? Pravica, dolžnost, investicija?

Nedvomno investicija, zakaj bi sicer vanjo vložili toliko denarja? Tisti, ki ne želijo študirati, se pač ne vpišejo, sploh pa ne na zasebni kolidž. Zato si obkrožen z ljudmi, ki si zares želijo študirati, kar je super. To se pozna na predavanjih, kamor študenti prihajamo pripravljeni, med učenjem za izpite si med seboj pomagamo ...

Obiskovanje kolidža v ZDA pomeni privilegij, zato so vsi hvaležni za finančno pomoč. Meni kolidž letno zagotovi 55.000 dolarjev, kar mi ogromno pomeni, saj mi omogoča, da sem tam. Sicer ne pričakujejo vrnitev finančne pomoči, vendar ko nekdo toliko vloži vate, se čutiš dolžnega, da jim vrneš. Sama bi jim dala pekrat več, če bi lahko in tudi drugi razmišljajo podobno. Če nekdo pri osemnajstih letih vloži vate toliko denarja, to ceniš.

Ostanejo sicer še bivanjski stroški, ki mi jih tudi deloma pokrije kolidž, deloma pa jih pokrijem z delom na kolidžu ter s posojilom. Hkrati pridobivam odlično izobrazbo in pri tem uživam, čisto drugače razmišljam, govorim, argumentiram, čeprav se to v slovenščini verjetno ne sliši (smeh).

slovenska zastava
Zalina slovenska zastava na tleh kampusa.


Delo na kolidžu? Je to pogosta praksa?

Delam kot reševalka iz vode naslednje leto pa bom delala še kot koordinatorka SPARC-a (The Student Publication and Radio Committee, op. ur.), kar pomeni, da zastopam neodvisne publikacije naših študentov.

Službo dobiš sigurno, si pa kot študent omejen z 20 urami dela tedensko.

In ambicije za naprej?

Moja največja želja je po diplomi dobiti pripravništvo pri NATO ali pri Združenih narodih v New Yorku za eno leto, potem pa nadaljevati s študijem, verjetno na področju mednarodnih odnosov.

Praksa je, da študent po diplomi ne nadaljuje takoj študija, ampak si vzame leto dni za pripravništvo in pridobivanje praktičnih izkušenj, saj za za podiplomski študij potrebuješ že veliko znanja.

Če se na podiplomski študij prijaviš in si dejansko sprejet, te mesto počaka, četudi eno telo vmes delaš kaj drugega, denimo pripravništvo. Navsezadnje se brez izkušenj ne da doktorirati in ta študijski premor je namenjen pridobivanju izkušenj.

Nameravaš ostati v ZDA?

Najverjetneje. Morda bi odšla tudi v katero od drugih držav Evropske unije. Kaj lahko v Sloveniji z mojo diplomo iz ekonomije in politologije sploh počnem? Ko povem, kaj študiram, se mi doma smejejo v obraz, v ZDA pa je to resen študij.

Preberite še prvi del intervjuja z Zalo Tomašič: Motila me je slovenska pasivnost, v ZDA je vse drugače.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27