Zaupate v učinkovitost slovenskega sodstva? Ob teh primerih boste vanj podvomili

Zaupanje v slovensko sodstvo je po anketah Eurobarometra med slabšimi v Evropski uniji. Slovenci imamo sicer največ sodnikov na 100.000 prebivalcev, kljub določenim izboljšanjem pa še nam vedno ne gre dobro tudi na področju zmanjševanja sodnih zaostankov.

Probleme je v svojem članku za revijo Odvetnik orisal odvetnik Jernej Orešek, ki je izpostavil nekaj primerov iz svojega delokroga. Prvič jih je izpostavil že novembra 2021, pa se po letu in pol še vedno niso premaknili z mrtve točke.

Po letu in pol se v Oreškovih primerih ni kaj dosti spremenilo

Novembra 2021 je Jernej Orešek, odvetnik, v reviji Odvetniške zbornice Slovenije napisal članek z naslovom (Ne)učinkovitost delovanja slovenskih sodišč. Predstavil je 4 primere iz svojega delokroga, v katerem so po njegovem mnenju sodišča neučinkovito vodila sodne postopke.

Primeri sicer niso pretirano zakomplicirani. Gre za primere gospodarske narave, priposestvovanja služnosti, delitve nepremičnin in tožbe glede plačila denarnega zneska.

Po letu in pol od prvega dela Oreškovega članka se ni kaj dosti spremenilo. V prvem in drugem primeru je stanje enako kot pred letom in pol, v tretjem primeru pa je sodišče le zaslišalo stranke. Kljub vsemu prvostopenjski postopek še nekaj časa ne bo zaključen. Edino v četrtem primeru je že prišlo do pravnomočnosti, saj so se pravdne stranke zaradi izčrpanosti odločile ubrati izvensodno poravnavo. Orešek sicer v svojem članku nato našteje še 3 primere od leta 2021 dalje, ki kažejo na to, da pri prej naštetih primerih ne gre zgolj za izjeme.

Zaupanje v sodstvo ni najvišje, se pa izboljšuje

Zaupanje v inštitucije je v Sloveniji od nekdaj problem. Po raziskavi Valicona iz marca letos je zaupanje Slovencev v sodišča negativno (razmerje med zaupam/ne zaupam −23). Bolj kot sodiščem recimo Slovenci zaupajo zdravstvu, NIJZ, trgovskim podjetjem in Evropski komisiji, malo manj pa županom, bankam, javni upravi. Podobno negativno razmerje zaupanja imajo tudi sodniki (−21) in odvetniki (−22)

Raziskava o zadovoljstvu javnosti z delovanjem sodišč, ki jo je leta 2021 pripravila Fakulteta za uporabne družbene študije, sicer kaže na porast zaupanja v sodišča. Še vedno pa jim povsem zaupa zgolj 11,8 % sodelujočih, zaupa 30 %, ne zaupa 16,8 %, sploh ne zaupa pa 12,4 %.

[caption id="attachment_398220" align="aligncenter" width="1000"] Vir: Raziskava Zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč v Republiki Sloveniji (https://www.sodisce.si/sodna_uprava/zadovoljstvo_javnosti/)[/caption]

 

Tudi po anketah Eurobarometra je zaznati, da se zaupanje v slovensko sodstvo med prebivalci očitno povečuje. Res je sicer, da je samo 5 % anketiranih po Eurobarometru slovensko sodstvo z vidika neodvisnosti sodnikov označilo kot zelo dobro (evropsko povprečje 11 %), jih je pa kar 48 % kot dobro (evropsko povprečje 42 %).

24 %, kar je enako kot evropsko povprečje, je slovenski sistem glede neodvisnosti sodnikov označilo za slabo, 14 pa za zelo slabo (kar je 2 % več od slovenskega povprečja).

[caption id="attachment_398204" align="aligncenter" width="799"] Neodvisnost sodstva − splošna javnost, Vir: eurobarometer (klik za povečavo)[/caption]

 

Gre sicer za anketo, ki je spraševala splošno javnost. V drugi anketi pa so povprašali tudi podjetja. Med njimi je zgolj 3 % slovensko pravosodje glede neodvisnosti označilo kot zelo dobro (evropsko povprečje 10 %). To sicer ni najmanj, še slabše so pravosodje ocenila latvijska, slovaška in poljska podjetja (2 %).

Kot dobro na področju neodvisnosti je slovensko pravosodje ocenilo 37 % podjetij (evropsko povprečje 40 %), kot slabo 23 (evropsko povprečje prav tako 23), kot zelo slabo pa 18 (evropsko povprečje 12 %). Najmanjše zaupanje med podjetniki so sodstvu sicer namenili na Hrvaškem in Poljskem, najboljše pa je na Finskem in Švedskem.

[caption id="attachment_398206" align="aligncenter" width="989"] Neodvisnost sodstva − podjetja, Vir: Eurobarometer (klik za povečavo)[/caption]

 

V Sloveniji največ sodnikov na 100.000 prebivalcev v EU, zaostanki pa so še vedno tukaj

V Sloveniji imamo sicer 882 sodnikov, sodnega osebja (preostalih zaposlenih na sodiščih) pa je več kot 3.300. Tako je Slovenija med vsemi državami EU na prvem mestu po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija se zgodovinsko gledano ni pretirano izkazala tudi s sodnimi zaostanki. Po rekordnem letu 2004, ko je bilo zadev z zaostanki kar 732.000, je Slovenija sprejela določene reforme, tako da so se te številke vendarle zmanjšale, a nam vseeno ne morejo biti v ponos. Konec leta 2021 je bilo nerešenih zadev še vedno 130.000.

V intervjuju za Demokracijo je prof. dr. Matej Avbelj glede slovenskega sodstva poudaril še nekaj pomembnih stvari. Med drugim, da se število prejetih zadev, ki jih sodišča dobijo, zmanjšuje, zmanjšuje pa se tudi število rešenih zadev. Število nerešenih zadev v pomembnih zadevah pa narašča, kar pomeni, da nismo več v fazi stagnacije sodnega sistema, ampak smo prišli v fazo dejanskega nazadovanja, je povedal Avbelj.

Pokaže se torej dejstvo, zaradi katerega bi morali zvoniti vsi alarmi – to je, da se korupcijska kazniva dejanja pri nas skorajda ne preganjajo, da je čas sojenja v korupcijskih kaznivih dejanjih med najdaljšimi v EU in da Slovenija sproducira najmanj sodnih epilogov v korupcijskih zadevah, je poudaril Avbelj. Število prejetih zadev se po profesorjevih besedah zmanjšuje zaradi tega, ker državljani enostavno vedo, da se jim ne splača več na sodišča.