Zbor za Republiko zavrača interpretacije, ki izenačujejo vlogo Rusije kot agresorja in Ukrajine kot žrtve

Privzeta profilna slika
Tina S. Bertoncelj

V Zboru za republiko (ZzR) pozorno spremljajo situacijo glede ruske agresije v Ukrajini, ki se je začela pred tremi leti. Oblikovali so svoje stališče glede zadnjih dogodkov v Ukrajini oziroma v zvezi z Ukrajino, ki ga objavljamo v nadaljevanju. V Zboru za Republiko med drugim zavračajo vse interpretacije, ki skušajo izenačiti vlogo Rusije kot agresorja in Ukrajine kot žrtve. Hkrati pa poudarjajo, da je mirovni dogovor brez Ukrajine, skladno s Sporazumom iz Budimpešte, nesprejemljiv.

V Zboru za Republiko so zapisali, da je bil po nastopu nove ameriške administracije s strani ameriškega predsednika sprožen proces pogovorov z rusko stranjo za zaustavitev ognja ter dosego dogovora, ki bi končal rusko agresijo in Ukrajini prinesel trajen, pravičen in stabilen mir. Po prvem srečanju ameriške in ruske strani v Saudski Arabiji in prvih izjavah ameriške in ruske strani ter izjavah ukrajinske strani, ki sicer v tej fazi ni sodelovala v pogovorih, so se v javnosti pojavile interpretacije, na osnovi katerih se v medijih in javnosti ustvarja prostor za podporo ruskemu videnju situacije. Slednja poskuša po besedah ZzR relativizirati vlogo Rusije kot agresorja in marginalizirati vlogo Evropske Unije v tem procesu ter ustvariti vtis, da so Zahodni zavezniki z ZDA na čelu pripravljeni za dosego sporazuma v Ukrajini odstopiti od podpore ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine. »V tej zvezi želi ZzR v prvi vrsti pozdraviti vse napore, ki bodo brezpogojno zaustavili spopad, in skozi pogajanja, v katerih bodo sodelovali vsi relevantni deležniki, predvsem pa Ukrajina, Ukrajini zagotovili suverenost, ustrezna varnostna zagotovila ter trajen, pravičen in stabilen mir,« so zapisali in nadaljevali, da obenem želijo ostro zavrniti vse interpretacije, ki skušajo izenačiti vlogo Rusije kot agresorja in Ukrajine kot žrtve ter ponovno in jasno obsoditi neizzvano agresijo Rusije v Ukrajini. »Ob tem dodajamo, da bi kakršne koli trajne oziroma skozi morebitni mirovni dogovor formalizirane ozemeljske koncesije ruski strani brez soglasja suverene Ukrajine, in zagotovljenih varnostnih garancij predvsem s strani držav, ki so leta 1994 s Sporazumom iz Budimpešte zagotovile varnostne garancije in suverenost Ukrajini, bile iz moralnega, političnega in varnostnega vidika nesprejemljive,« so poudarili.

»Ozemeljske in morebitne druge koncesije agresorju bi pomenile nagrajevanje agresije, in s tem odpiranje Pandorine skrinjice nedotakljivosti meja, kar bi dodatno spodkopalo evropsko varnostno arhitekturo in izjemno povečalo varnostna tveganja v prvi vrsti za evropski kontinent, še posebej za Baltik, vzhodno in srednjo Evropo, katere del je tudi Slovenija,« so v nadaljevanju poudarili, da se ZzR ob tem seveda zaveda izjemne kompleksnosti aktualne geopolitične situacije, ki zaradi potekajoče ruske agresije v Ukrajini in skozi druga sprožena žarišča, kot je situacija na Bližnjem Vzhodu in drugje, vpliva ne samo na evropsko, ampak tudi na globalno varnost. »V tem smislu bomo še naprej spremljali razvoj situacije in pogajalski proces. Ob tem pozivamo na polno vključenost Ukrajine in tudi Evrope, saj ruska agresija v prvi vrsti ruši evropsko varnostno arhitekturo. Rezultate pogajanj in doseženi dogovor bomo ocenjevali predvsem skozi suvereno pravico ukrajinskega naroda do pravičnega in trajnega miru,« so še zapisali in ob tem pozvali tudi slovensko vlado, da sprejme ukrepe za okrepitev slovenskega obrambnega sistema in da nadaljuje in okrepi podporo Slovenije suverenosti in teritorialni celovitosti Ukrajini. »Zavzemamo se za verodostojno in usklajeno delovanje slovenske zunanje politike, kar bo okrepilo vpliv Slovenije na mednarodni ravni, da bo lahko predvsem skozi aktivno članstvo v EU in v zavezništvu NATO po svojih močeh prispevala k doseganju trajnega in pravičnega miru v Ukrajini,« so svoje stališče sklenili v Zboru za Republiko.

Izbrano za naročnike
Nekaj biserov iz duhovne zakladnice pisatelja Alojza Rebule
Pred vami je 189. številka tednika Domovina
Domovina 189: Eva Irgl: »Demokrati gremo na več kot 20 poslancev«
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

S. Barbara Peterlin: Verjamem v čudeže
  • 09. 03. 2025
Bo Slovenija poslala vojsko v Ukrajino?
  • 12. 03. 2025
sodišče, sodna palača
[Prejeli smo] Razkroj vladavine prava in posledičen zaton demokratičnih procesov bi bila usodna za življenja Slovenk in Slovencev.
  • 19. 04. 2025

Ekskluzivno za naročnike

soncna elektrarna, soncne celice, energija, obnovljivi viri
Ali so obnovljivi viri energije res vedno »zeleni«?
26. 4. 2025 ob 6:00
mozaik, marko ivan rupnik, umetnost, center aletti
Sakralna umetnost v primežu moralne presoje
25. 4. 2025 ob 18:08
Sodobni Pilati
25. 4. 2025 ob 6:00
Vse naročniške vsebine