Zdravstvo pred volitvami 2026: izgube rastejo, odgovornosti ni, opozicija zahteva sistemski preobrat

Slovenski javni zdravstveni sistem mandat aktualne vlade zaključuje v finančno zahtevnem stanju. Medtem ko koalicijo sestavljajo Gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati, številke največjih zdravstvenih ustanov kažejo visoke izgube, vprašanja glede nabav medicinskega materiala pa ostajajo odprta.

Največja zdravstvena ustanova v državi, Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC), že več let posluje z negativnim izidom. Za leto 2025 je izgubo pokrila država, kumulativni primanjkljaj pa ostaja blizu 200 milijonom evrov. To odpira ključno vprašanje: Ali sistem deluje učinkovito ali pa se izgube zgolj prelagajo v prihodnost?

Direktor UKC Ljubljana Marko Jug v javnih nastopih govori o stabilizaciji in uspešnem poslovnem letu, vendar finančni podatki kažejo drugačno sliko. Vzporedno se nadaljujejo razprave o tem, kdo v sistemu dejansko obvladuje tok denarja – zdravstveno osebje ali dobaviteljske verige.

Javna naročila brez referenčnih cen

Eden pomembnejših premikov na začetku mandata je bila ukinitev sistema referenčnih cen in centralne evidence cen medicinskega materiala. Kritiki opozarjajo, da je bil s tem odstranjen pomemben nadzorni mehanizem.

Danes javna naročila potekajo po ustaljenem modelu: razpisi so razdeljeni na več sklopov, dokumentacija je pogosto objavljena v obliki nepreglednih skeniranih datotek, primerjave cen pa so otežene. Opozicija meni, da takšen sistem koristi predvsem večjim dobaviteljem, manjši ponudniki pa težko konkurirajo.

Kot primer se omenja naročilo šivalnih niti v UKC Ljubljana, kjer so bili podpisani dodatni aneksi k pogodbi. Po navedbah kritikov gre za več sto tisoč evrov dodatnih obveznosti, pri čemer sistemske cenovne primerjave niso javno razvidne.

Družinsko podjetje Metaloplast s kakovostnimi izdelki do naročil v državnih bolnišnicah pride le stežka. Leta 2018 je bilo na primeru šivalnih niti izpostavljeno, koliko javnega denarja se izgublja pri takšnih naročilih. Namesto da bi klinični center kot skrbni gospodar sproti preverjal cene pripomočkov, vodstvo podpisuje anekse k javnemu naročilu iz leta 2021 in ohranja izbranega dobavitelja. V letih 2023–2025 so aneksi vredni več sto tisoč evrov.

Soočenje v avli UKC: ostre besede opozicije

Predvolilno soočenje na POP TV je potekalo prav v avli UKC Ljubljana – simbolno na kraju, kjer se razprave o zdravstvu najpogosteje končajo pri pacientih. V ospredju so bili čakalne dobe, financiranje sistema in razmerje med javnim ter zasebnim sektorjem.

SDS: dostopnost je merilo uspeha

Predstavnica Slovenske demokratske stranke Jelka Godec je poudarila, da razmere niso takšne, kot jih predstavlja vlada. Ključno vprašanje po njenem ni ideološko, temveč praktično: Ali pacient pride do specialista v 30 dneh, ali ima vsak otrok pediatra in vsak državljan osebnega zdravnika?

Po njenem prepričanju bolnika ne zanima, ali je izvajalec javni ali zasebni. Zanima ga, kdaj bo storitev opravljena. Ob tem je izpostavila tudi izgube državnih bolnišnic ter dejstvo, da javni sistem posluje z negativnim rezultatom.

NSi: veliko denarja, premalo rezultatov

Iz vrst Nove Slovenije je bilo slišati, da Slovenci za zdravstveno zavarovanje letno namenijo med 4.000 in 5.000 evrov na posameznika, učinek na čakalne dobe pa ni viden. Kritika njihove predstavnice Tine Bregant je bila usmerjena predvsem v odsotnost strukturne reforme.

Demokrati: brez podatkov ni upravljanja

Predstavnik Demokratov Anžeta Logarja Tadej Ostrc je opozoril na pomanjkanje natančnih evidenc o številu zdravnikov, njihovem delovnem času in razpoložljivih kapacitetah. Brez realnih podatkov po njegovem ni mogoče učinkovito upravljati sistema.

Zagovarjal je tudi aktivnejšo vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri upravljanju čakalnih vrst.

Pirati: problem politizacije upravljanja

V Piratski stranki Slovenije so opozorili na vpliv politike pri imenovanju vodstev bolnišnic in pogoste menjave direktorjev. Po mnenju Jasmina Feratovića to zmanjšuje transparentnost in dolgoročno stabilnost upravljanja.

Vprašanje zaupanja

Zdravstvo je postalo eno osrednjih vprašanj prihajajočih volitev. Vlada poudarja povečanje sredstev in investicij, opozicija pa opozarja na izgube, netransparentnost in neizpolnjene obljube glede čakalnih dob.

V središču razprave ostaja pacient. Ali bo prihodnja vlada uspela zagotoviti sistem, kjer bodo javna sredstva porabljena pregledno, storitve pa dostopne pravočasno?

To bo eno ključnih meril politične odgovornosti v letu 2026.