Združenje ateistov Slovenije ni uspelo s pobudo za ukinitev predvajanja maš na TV Slovenija

Pri Združenju ateistov Slovenije so se pritožili varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marici Uršič Zupan, češ da ta javni medij »ekstenzivno predvaja verske vsebine samo ene denominacije (RKC)«. Po njihovem so  ateisti in pripadniki nekrščanskih verskih skupnosti prisiljeni gledati oddaje, »ki zanje ne pomenijo nič (ali kvečjemu zelo malo) in so pogosto na meji dobrega okusa.« Toda s pritožbo niso uspeli. Po besedah varuhinje so namreč prenosi katoliških in evangeličanskih bogoslužij namenjeni predvsem najranljivejšim posameznikom: bolnim, invalidom, onemoglim, starim, osamljenim in drugim osebam, ki se jih ne morejo osebno udeležiti in jim predstavlja spremljanje po televiziji izjemno dragoceno možnost.

Kot izhaja iz septembrskega poročila Marice Uršič Zupan, varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, je prejela odziv Združenja ateistov Slovenije na predvajanje verskih vsebin na TV Slovenija. Pri Združenju ateistov so ji pisali »zaradi ekstenzivnega predvajanja verskih vsebin samo ene denominacije (RKC) na RTV Slovenija. Po našem mnenju odmerjeni čas daleč presega zakonsko obveznost iz 4. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija.«

Med drugim ateisti pravijo, da je ob krščanskih verskih praznikih »spored TV natrpan z verskimi vsebinami, ki daleč presegajo izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih verskih vsebin in …«. Po njihovem niti po najbolj ohlapnih razlagah to niso izobraževalne oddaje, v okviru katerih bi naj posredovali aktualne verske vsebine, ampak »gre za maše, govore klerikov (ki so pogosto na meji dopustnega, včasih pa imajo priokus verske nestrpnosti in poseganja v politiko) in druge verske dogodke. To se potencira ob božiču in velikonočni nedelji ter velikonočnem ponedeljku, ko je ves spored v znamenju slavljenja in praznovanja njihovih praznikov. Ateisti in pripadniki nekrščanskih verskih skupnosti so prisiljeni gledati oddaje, ki zanje ne pomenijo nič (ali kvečjemu zelo malo) in so pogosto na meji dobrega okusa.«

Dodajajo, da ne nasprotujejo obveščanju o dogodkih v verskih skupnostih, toda le znotraj okvira, ki ga določa ustava in deklarirana sekularnost naše družbe. Primer takšnega korektnega obveščanja se jim zdi npr. kratko obvestilo o verskih praznikih muslimanov v informativnih oddajah. Menijo, da imajo verniki, ki želijo gledati/poslušati maše, pridige in govore svojih klerikov, na razpolago zadosti medijev, ki niso javnega in/ali nacionalnega pomena. Pričakujejo, da bo varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev »poskrbela v okviru svojih pristojnosti za dosledno spoštovanje ustave in drugih predpisov ter opozorila vodstvo RTV Slovenije na probleme, ki smo jih izpostavili.« Podpisan je B. Ž., koordinator Združenja ateistov Slovenije (verjetno Branko Žlof, op. p.).

Združenje ateistov: to se potencira ob božiču in velikonočni nedelji ter velikonočnem ponedeljku, ko je ves spored v znamenju slavljenja in praznovanja njihovih praznikov.

Odziv urednika verskih oddaj

Na njihov dopis zoper predvajanje maš in drugih verskih vsebin sta odgovorila odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa TVS Andraž Pöschl in urednik Uredništva verskih oddaj TVS Vid Stanovnik. Pojasnjujeta, da zakon o RTVS v 4. členu opredeljuje, da ta javni zavod zagotavlja kakovostne izobraževalne oddaje, v okviru katerih posreduje celoten spekter aktualnih vsebin od verskih, socialnih, do naravoslovnih in tehnološko-informacijskih vsebin. Posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih verskih skupnosti.

V Programskih standardih Radiotelevizije Slovenija je v delu, ki opredeljuje delovanje v interesu javnosti, ter v odstavku o vrednotah javnega medija navedeno, da mora RTV Slovenija upoštevati tudi naslednja načela in naloge: posvečanje posebne pozornosti položaju in delovanju registriranih verskih skupnosti. Tako, kot sta izpostavila, TVS pripravlja verske programske vsebine, s katerimi spremlja in posreduje informacije o položaju ter delovanju registriranih verskih skupnosti, spremlja in posreduje informacije o delovanju neformalnih duhovnih gibanj, zagotavlja prenose bogoslužij različnih verskih skupnosti.

Verskim vsebinam pa sta v redni shemi in znotraj letnega potrjenega produkcijskega načrta, ki ga vsakokrat sprejme Svet RTVS, namenjeni dve tedenski oddaji: Obzorja duha in Duhovni utrip. Nadalje so verske vsebine posredno vključene tudi v prispevke o kulturni dediščini, sodobnem umetniškem ustvarjanju ter prispevke, ki obravnavajo socialne ter filozofske teme v Sloveniji in svetu. »Ustvarjalci verskih vsebin redno komunicirajo neposredno s predstavniki različnih verskih skupnosti in v ustvarjalnem dialogu, ob upoštevanju programskih standardov.«

Zakon o RTVS opredeljuje, da ta javni zavod... posebno pozornost posveča položaju in delovanju registriranih verskih skupnosti.

Prenosi namenjeni najranljivejšim 

Združenju ateistov je varuhinja odgovorila, da lahko večino verskih oddaj na TVS opredelimo kot izobraževalne, kar se predvaja v oddajah Obzorja duha in Duhovni utrip ter v drugih vsebinah uredništva verskih oddaj. Po besedah Zupanove v oddaji Duhovni utrip spremljajo dogajanje tudi v manjših verskih skupnostih, nekrščanskih. »Seveda je ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ki ste ga omenili, več programa na TV Slovenija posvečenega temu prazniku, podobno kot to velja za vse druge državne praznike in dela proste dneve, ko je več programa povezanega s tistim praznikom ali vsebino dela prostega dneva (na primer ob 31. oktobru, dnevu reformacije, TV Slovenija del programa nameni vsebinam, povezanim s tem praznikom).

Včasih je temu namenjen film, dokumentarna oddaja, včasih intervju, vedno pa je to prisotno tudi v dnevnoinformativnih oddajah.« V zvezi s prenosi bogoslužij je poudarila, da so prenosi katoliških in evangeličanskih bogoslužij namenjeni predvsem najranljivejšim posameznikom: bolnim, invalidom, onemoglim, starim, osamljenim in drugim osebam, ki se zaradi različnih razlogov ne morejo osebno udeležiti bogoslužja v živo in jim predstavlja spremljanje po televiziji izjemno dragoceno možnost.

Enako velja za bajramske molitve, ki so namenjene pripadnikom muslimanske vere, kateri se jih ne morejo osebno udeležiti. »Sklicevanje na to, da imajo verniki v ta namen dovolj drugih medijev, ki niso nacionalnega pomena, ni utemeljeno«, pravi varuhinja. Podobno je tudi v drugih evropskih državah, kjer javni mediji prav tako pripravljajo verske vsebine oziroma programe, namenjene v državi prevladujočim verskim skupnostim.

Marica Uršič Zupan: sklicevanje na to, da imajo verniki v ta namen dovolj drugih medijev, ki niso nacionalnega pomena, ni utemeljeno.