Živinoreja na udaru: Cena, ki bi jo za agresivno "podnebno politiko" plačalo slovensko kmetijstvo

Golobova vlada je v decembru formirala Strateški svet za prehrano, polovica člankov katerega so vegani, v njem pa ni strokovnjakov iz medicinske in biotehniške stroke. Slednje je dvignilo nekaj razburjenja v strokovni javnosti, zato je vlada napovedala širitev sveta. Pa vendarle je usmeritev vladne politike k bolj rastlinskem prehranjevanju jasna. Kaj to pomeni za zdravje in razvoj ljudi, pa tudi iz okoljskega vidika, smo pisali v članku z naslovom Vladna prehranska politika: o zdravi prehrani nam bodo svetovali pretežno vegani. Kaj to pomeni. Omenjeni članek je na voljo vsem obiskovalcem Domovine. V pričujočem članku pa se osredotočamo predvsem na posledice takšnega pristopa k prehranjevanju za slovensko kmetijstvo.  Da gre pri “podnebnih politikah” v kontekstu živinoreje zares, kaže nizozemski primer, kjer v boju proti dušikovim izpustom vladna strategija narekuje zmanjšanje števila živine za 30 %, tj. okoli 11 200 kmetij in znatno zmanjšanje 17 600 kmetij. Ukrep bo skupno prizadel več kot polovico nizozemskih kmetij. Kaj, če se podobno uvede tudi pri nas? Kaj se ob prehodu na večinsko rastlinsko produkcijo v Sloveniji zgodi s samooskrbo, prehransko varnostjo, uporabnostjo kmetijskih zemljišč na razgibanem terenu? Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Za vse obiskovalce Domovine je odprt članek: Vladna prehranska politika: o zdravi prehrani nam bodo svetovali pretežno vegani. Kaj to pomeni