Znanstveni predmeti v današnjem svetu vse pomembnejši. Kako gredo slovenskim šolarjem

Ob vse večjem zanašanju družbe na znanstveni napredek je bil letošnji projekt PISA, ki preverja znanje učencev po vsem svetu,  še posebej usmerjen prav na področje znanosti. 

Odraščajoče generacije se bodo namreč morale spopasti z najbolj perečimi svetovnimi izzivi kot so globalno segrevanje, gensko spremenjeni organizmi, težave z zdravjem, naraščanje odpadkov predvsem v mestih in podobno. Vse to pa zahteva dobro znanje iz naravoslovnih znanstvenih predmetov.

PISA ugotavlja, da je področju znanosti najvišji nivo znanja v državah OECD dosega 8 % 15-letnikov, V Singapurju pa kar 24 %. V tej mestni državi so učenci po vseh kazalnikih in kvaliteti šolskega sistema najbolj uspešni tako v znanosti, bralni pismenosti, kot tudi v matematiki.

Fantje bi bili inženirji, dekleta se bolj vidijo v zdravstvu

Študije ugotavlja, da so v naravoslovnih predmetih v vseh državah, razen na Finskem, med najbolj uspešnimi v znanstvenih predmetih fantje.

25 % fantov in 24 % deklet, vključenih v raziskavo pričakuje, da se bodo kot odrasli zaposlili v z znanostjo povezanih poklicih, a so glede na spol pokazali zanimanje za različna področja znanosti.

Trikrat več deklet kot fantov se vidi med zaposlitvami v zdravstvu, medtem ko se v skoraj vseh državah fantje bolj vidijo v fiziki, kemiki, računalništvu in inženirstvu. Največjo razliko med rezultati fantov in deklet je raziskava pokazala v Avstriji, Kostariki in Italiji.

Znanje mladih pri znanstvenih predmetih v povprečju slabo

Fantje se precej bolj redno in pogosto kot dekleta udeležujejo aktivnosti in spremljajo novosti, vezanih na znanost. Denimo gledanje programa o znanosti na televiziji, obisk znanstvenih spletnih strani, branje tematskih časopisov, revij in člankov počne dvakrat več fantov kot deklet.

Na splošno PISA ugotavlja, da je znanje mladih o znanosti slabo. Na lestvici od 1-7 (kjer je ena najslabše znanje, sedem najboljše), kar 79 % mladih dosega znanje druge stopnje, ki velja za šibko temeljno znanje. Največ teh mladih je v Vietnamu.

Študija kaže tudi, da so rezultati mladih migrantov kar dvakrat slabši od drugih. Ti mladi so tudi manj zainteresirani za znanstvene poklice kot mladi ne-migranti.

Potencial znanosti v šolah premalo izkoriščen

"Desetletje znanstvenih prebojev ni prineslo preboja pri uspešnem vključevanju znanosti v šole,"  je dejal generalni sekretar OECD Angel Gurria, ko je predstavljal projekt PISA.

"Vsaka država ima prostor za izboljšave, celo najboljše. Pri visoki stopnji brezposelnosti med mladimi in naraščajoči neenakosti v izobraževanju je nujno potrebno povečati vključujočo rast in zagotoviti, da bo imel vsak otrok najboljšo možno izobrazbo," je dejal.

Raziskava je pokazala tudi to, da ima na odločanje o znanstveni karieri in ukvarjanje z njo neposreden vpliv količina časa, ki ga učenci porabijo za znanstvene predmete in način, na katerega so ti poučevani.

Ob tem pa ima opremljenost z različnimi aparati znotraj šol za namene poučevanja znanosti na znanje učencev mnogo manjši vpliv, še kaže študija PISA.

In kako slovenska mladina?

Slovenci smo na področju naravoslovnih znanstvenih predmetov dosegli 513 točk in se uvrstili na 13. mesto, oziroma za Estonijo in Finsko na 3. mesto med evropskimi državami. 20,5 % naših petnajstletnikov je doseglo najvišji nivo znanja, 10,6 % pa najnižjega.

Načrte za poklicno kariero v znanosti je izrazilo 24,8 % slovenskih učencev, glede na splol pa 21, 7 % fantov in 27,9 % deklet.