Aleš Maver: Ministrantova misija

Politična analiza dogodkov preteklega leta Aleša Mavra na Časniku povzame ključno. Šlo je za leto mešanih sporoči, pravi Maver. Šarčevi »novi obrazi«, ki so mu prinesli »tako rekoč drnovškove atribute« na drugi strani puščajo senco zamujene priložnosti ob Janševem neuspehu pri sestavi vlade ali ponudbe alternativnega mandatarskega kandidata.

»A za zdaj ni upravičenih razlogov, da bi v Šarcu gledali kaj več kot instantno stvaritev, porojeno iz zadrege, ki ga ni v orbito izstrelila lastna iznajdljivost, marveč ljudskofrontna mentaliteta članic vladajočega »bloka«. Verjetno zavedanje, da tokratnemu »novemu obrazu« ne sme spodleteti kot Pahorju, Cerarju in Bratuškovi, saj sicer zasilnega izhoda ne bo več, izpričuje ravno nastajajoči Šarčev kult v velikem delu medijske krajine,« pravi Maver.

V strahu pred izgubo svojega položaja tako gledamo scenarij, po katerem je vladajoči blok pripravljen sklepati kompromise na vrednostnem področju, da bi obdržal monopol nad dvema drugima področjema, ki ga bistveno bolj žulijo, nad vzdrževanjem svoje resnice o polpreteklosti in nad gospodarstvom.

Maver pravi, da se nam obeta tudi »v »kontroliranih pogojih« laboratorija pridelana »konstruktivna desnica«, pri čemer sta en njen obraz lahko Jelinčič in Šiško, drugi pa Šarec«

Kar pa bo težava tudi za desno sredino samo, ki mora še vedno iskati ravnotežje med pričakovanji svojih privržencev med deprivilegiranimi sloji, ki jih pritegujejo ideali mogočne matere države in »nacionalnega interesa«, in med tistimi, ki si želijo liberalnih reform v gospodarstvu, hkrati pa buje boje tudi sama v sebi. Hkrati, ponavlja Maver, bo ohranjanje sedanjega stanja z mogočno državo v gospodarstvu vedno pomenilo tudi ohranjanje monopola na oblast abonirane politične opcije.

Celoten prispevek Aleša Mavra lahko preberete na Časniku.