Alkohol in tiha bolečina: zasvojenost vpliva na posameznike in družine

Vir: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Alkohol je v slovenski družbi pogosto razumljen kot nekaj samoumevnega. Spremlja praznovanja, družinska kosila, sproščene večere v družbi prijateljev, lahko pa je celo naš spremljevalec ob žalostnih trenutkih. A za številnimi kozarci, ki delujejo povsem nedolžno, se skrivajo tudi zgodbe bolečine, tišine in porušenih odnosov. Alkoholizem ne nastane čez noč in ne prizadene le posameznika, ki pije, temveč se tiho prikrade v družinsko dinamiko ter lahko močno vpliva na odraščajoče otroke in odnose med odraslimi.

O tem, kako zahteven je izhod iz zasvojenosti, smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s področja socialnega dela Andrejo Verovšek. Kot poudarja sogovornica, je proces opuščanja alkohola zelo zahteven, tako telesno kot psihično. Telesni znaki odvajanja se kažejo v nemiru, tresenju, potenju, motnjah spanja, tesnobi, močni notranji napetosti in bolečinah. Pri težjih ali dolgotrajnih oblikah zasvojenosti so simptomi lahko tudi nevarni, zato »mora odvajanje potekati pod strokovnim nadzorom,« pravi Verovškova. Pri nas zdravljenje najpogosteje poteka v specializiranih enotah psihiatričnih klinik v Ljubljani, Begunjah na Gorenjskem, na Vojniku in v Idriji, kjer sledijo večtedenski bolnišnični programi, nato pa ambulantna ali skupinska podpora.

Vir: Shutterstock

Notranji boj posameznika in družine

A še globlji kot telesni napor je notranji izziv, ki je pogosto kompleksen in prepleten z več dejavniki. Ko človek opusti alkohol, ki mu je dolga leta pomagal blažiti stres, osamljenost ali bolečino, na površje privrejo potlačeni občutki, kot so sram, krivda, jeza, žalost. »Alkoholizem ni moralni neuspeh, temveč stiska,« poudarja sogovornica. Iskanje pomoči zato ni znak šibkosti, ampak poguma, to je prvi in pogosto najtežji korak. »Pogosto rečemo, da je s tem že pol poti opravljene,« dodaja.

Velika ovira pri iskanju pomoči pa je sram; strah pred obsojanjem, izgubo ugleda ali odklonitvijo ljudi pogosto dolgo zadržuje v tišini.

»Alkoholizem ni moralni neuspeh, temveč stiska.«

Zasvojenost pa nikoli ne prizadene le posameznika. »Noben človek ni otok sredi oceana. Povezani smo med seboj in zdravljenje vpliva na vse,« pravi Verovškova. Alkoholizem zaznamuje odnose, družinsko dinamiko in še posebej otroke, ki pogosto prezgodaj prevzamejo odgovornosti odraslih ali ponotranjijo nezdrave načine soočanja s stisko.

Vir foto: depositphotos.com

Otrok se ne uči iz besed, temveč iz zgleda. V kolikor odrasli napetost in razočaranje redno blažijo z alkoholom, to postane tiho sporočilo, da je to običajen način spoprijemanja z življenjem.

»Noben človek ni otok sredi oceana. Povezani smo med seboj in zdravljenje vpliva na vse,«

Moč podpore in skupnosti

Podpora družine in širšega okolja je zato ključna. Kar je bilo ranjeno v odnosu, se lahko zdravi le v odnosu. Kjer ni varne bližine in skupnosti, se povečuje tveganje za osamljenost, ponovitve in občutek brezupa. Prav občutek, da nismo videni in sprejeti, pa je eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za zasvojenost. Eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov okrevanja pa je povezanost.

Pri svojem delu se Verovškova pogosto srečuje z »zgodbami tišine«, družinami, kjer se o alkoholu ne govori, čeprav kroji njihov vsakdan. Otroci prevzemajo odgovornosti odraslih, partnerji živijo v napetosti in negotovosti, vsi pa porabijo ogromno energije, da ohranijo videz normalnosti.

Vir: Shutterstock

Verovškova opozarja, da življenje ljudi z izkušnjo zasvojenosti pogosto poteka v skrajnostih, med preveliko napetostjo in praznino. »Veliko je dni, ko je vsega preveč, in dni, ko skoraj ničesar ni,« pravi. Zato je pomembno, da posamezniki poiščejo podporo; tako v družini, strokovnih programih kot v skupinah ljudi s podobnimi izkušnjami. Prav iskren pogovor, bližina in skupnost lahko ustvarijo prostor za spremembo in prvi korak proti novemu življenju.

Vsak korak proti spremembi je pomemben, pa naj bo to iskren pogovor, odločitev za pomoč ali preprost trenutek, ko se vprašamo, zakaj posežemo po alkoholu. Zavedanje, da nismo sami, in bližina ljudi, ki nas podpirajo, lahko pomenita razliko med osamljenostjo in novim začetkom.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike