Alpskega kozoroga je pri nas prvi naselil baron Julij Born

Alpski kozorog (znanstveno ime Capra ibex) je vrsta koze, ki živi v visokogorju, v Alpah, tudi v Sloveniji. Pri nas je bil iztrebljen v 17. stoletju, leta 1902 pa je bil znova naseljen in danes živi v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah.

Alpski kozorog je rjavkasto-sive barve. Živi na strmih pobočjih v bližini snežne meje. 

Njihova kopita imajo mehke blazinice, s katerimi imajo živali dober oprijem, in ostra robova, ki jim omogočata obstati tudi na najmanjši izboklini. Vzpenjajo se lahko celo po površinah z naklonom do 60 stopinj.

Običajno se odrasli samci in samice ločijo in ne živijo skupaj, združijo se predvsem ob parjenju. Rogove imajo tako samci kot samice, le da so pri samcih veliko daljši in močnejši; pri samcih so dolgi do 95 cm, pri samicah do 30 cm.

Kozorog lahko z mesta skoči 2 m visoko, z zaletom pa kar 4 m visoko. Parijo se pozimi, decembra in januarja. Po dvajsetih do dvaindvajsetih tednih samica skoti od enega do dva mladiča, včasih celo tri. Kozorogi živijo do 17 let. Pri nas skoraj nimajo naravnih sovražnikov.

Dejavni so podnevi. Prehranjujejo se z lišaji, gorsko travo in grmičevjem.

Prilagojeni so na ekstremne razmere; preživijo lahko na nadmorskih višinah od 1.600 do 3.200 metrov, saj dobro prenašajo pomanjkanje hrane, mraz in sneg.

Alpski kozorogi, ki danes živijo v Sloveniji, so bili pripeljani iz Švice in Italije. Prvi jih je pri nas naselil baron Julij Born v letih 1890–1896. Za svoje posestvo v Karavankah nad Tržičem je pri neki firmi v Lausanni kupil 20 kozorogov.

Po ocenah iz leta 2001 v Sloveniji živi okoli 300 kozorogov.