Ameriški primer nas mora opogumiti, da je možno spreminjati družbo.

vir: Twitter @LukeSepulveda


Vrhovno sodišče ZDA je v petek, 24. junija, objavilo sodbo v zadevi Dobbs vs Jackson Women's Health Organization, s katerim je razveljavilo sodbi Roe vs Wade in Planned Parenthood vs Casey ter vprašanje politike splava vrnilo v odločanje zveznim državam.

Razlogi za odločitev sodišča


Za to pomembno odločitev je sodišče navedlo kar nekaj razlogov. Najprej to, da Ameriška ustava sploh ne omenja splava, zato ta "pravica" "ni posredno ali neposredno zaščitena z nobeno ustavno določbo. Drugič, sodišče pojasnjuje, da splav ni "globoko zakoreninjen v zgodovini in tradiciji naroda", kar bi upravičilo obveznost njegovega izvajanja tudi v tem primeru, ko ustava o njem ne govori. Po klavrni zaslugi Roe vs Wade - tako meni sodišče - pa tudi ni bil slišan glas žensk, ker je bil izvoljenim predstavnikom ljudstva na državni in lokalni ravni preprečeno urejanje splava.

Nova odločitev naj bi torej omogočala "ženskam na obeh bregovih glede vprašanja splava, da poskušajo vplivati na zakonodajni postopek z vplivanjem na javno mnenje, z lobiranjem pri zakonodajalcih, ter z glasovanjem in kandidiranjem za politične položaje".

Sodniki so v svoji odločitvi slednjič pojasnili, da splav res predstavlja globoko moralno vprašanje, vendar da ameriška ustava zveznim državam ne narekuje odločitve glede obveznosti njegovega izvajanja. Sodniki torej razveljavljajo prejšnji tovrstni odločitvi in vračajo pristojnost ljudem in njihovim izvoljenim predstavnikom.

Posledice


Splav v ZDA torej sedaj ni prepovedan, kakor so napačno razglašali tudi nekateri (slovenski) mediji, ampak prepuščen volji ljudstva. Najbolj temeljno vprašanje človeka, to je obstoj življenja, je torej v ZDA sedaj prepuščeno svobodni volji večine, ki lahko prevlada nad manjšino, v tem primeru nad nerojenimi otroki.

Odločitev, ki jo je v petek sprejelo ameriško vrhovno sodišče, je seveda zgodovinska, a je le začetna točka, ki opogumlja vse zagovornike človeškega življenja in kaže naprej, na bistvo, to pa je izobraževanje in pojasnjevanje etičnih argumentov, ki govorijo proti splavu. Dokler se ljudje ne zavedamo, o čem govorimo, ko govorimo o splavu, bo to vprašanje prepuščeno na milost in nemilost piscem in razlagalcem ustave (kot je to v slovenskem primeru), raznim večinam ustavnih in vrhovnih sodišč po svetu, ali pa politični večini, ki je pač trenutno izvoljena na oblast.

Agresija z nasprotne strani


V teh dneh smo že videli agresivno sprožitev vse razpoložljive medijske »mašinerije«, tako v ZDA, kot pri nas, da se ta dogodek prikaže v čim bolj »apokaliptični« luči. Glavni argument bo, kakor doslej, da nova odločitev sodišča ne preprečuje izvajanja splavov, temveč le njihovo »varno« izvajanje. Veliko bo govora o ukinjanju pravic žensk do odločanja o lastnem telesu in agresivnega napadanja tistih, ki si »drznemo« misliti drugače, posebej tistih "brez maternic", kot se rado sliši.

Nasproti temu pa je treba trmasto in zavzeto vztrajati na izhodiščih znanosti: človeško življenje je življenje od spočetja, ne nekakšen »skupek celic z morebitnim potencialom, da postane človek«. Tudi ko govorimo o nerojenih otrocih, govorimo o ljudeh, in človeško življenje je nedotakljiva dobrina, tako nedotakljiva, da je niti slučajno ne moremo ponižati na raven pravic nekoga drugega.

Gre za bistveno vprašanje naše civilizacije, ki samo po sebi ni versko, filozofsko, še manj pravno, ampak znanstveno. Kljub temu pa se lahko katoličani veselimo, da se je ta pomembna prelomnica v ZDA zgodila ravno na praznik Srca Jezusovega, ki nas vabi, da na nerojene otroke pogledamo z očmi Gospoda Jezusa.

Opogumljajoče


Ameriški primer nas mora opogumiti, da "se da", da je možno spreminjati družbo, javno mnenje in povečevati ozaveščenosti.

Meni osebno se namreč bolj od odločitve ameriškega vrhovnega sodišča zdi pomembno dejstvo, da se je ameriška družba skozi desetletja sama po sebi začela zavedati, da je človeško življenje nedotakljivo, in da njegova prekinitev vedno pomeni umor. To se kaže v demokratično izvoljenih državnih predstavnikih, ki so za svoje zvezne države že pripravili zakonodajo, in to po volji ljudstva. To daje upanje, da bomo tudi v Evropi nekega dne – če bomo vztrajali na strani znanosti – naše državljane brez sodniških odločitev in ustavnih določb pripeljali do zavedanja nedotakljivosti človeškega življenja v vsakem trenutku, od spočetja do naravne smrti.

Petkov dogodek v Ameriki naj zato ne bo priložnost za politične, ideološke in druge spore. Naj bo trenutek upanja za prihodnost, naše misli in molitve pa naj bodo pri nedolžnih otrocih, ki so življenje izgubili in ga izgubljajo zato, ker si ljudje domišljamo, da je tisto, kar proglasimo za legalno, tudi etično oziroma moralno. Naše misli naj bodo tudi pri mamah teh otrok in pri vseh, ki skozi naš čas trpijo za posledicami splava.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike