Anketa Ninamedie potrjuje trend padanja podpore Svobode za ceno rasti drugih političnih strank

Trend padanja podpore največji vladni strani Svoboda se tudi po zadnji meritvi Mediane za časnik Dnevnik nadaljuje. Pri tem raste podpora tako opozicijskim kot koalicijskim strankam.

Padanje podpore Svobodi se je ta mesec ustavilo pri 25,4 % opredeljenih volivcev. Podpora največji opozicijski stranki SDS pa je poskočila na 37,1 %. Anketa Dela jim je pred kratkim namerila 32,8 % podpore med opredeljenimi volivci.

Podobno je narasla podpora tudi drugi parlamentarni opozicijski stranki NSi pri 10,6 %, Golobovi koalicijski partnerici SD pa na 13,4 % in Levica na 10,1 opredeljenih volivcev.

Med prebivalci Slovenije je januarja za dobro odstotno točko več ljudi, ki delo vlade ocenjujejo kot uspešno, kot jih je bilo decembra (–32,9 %). Je pa odstotek tistih, ki so z delom vlade nezadovoljni, naraslo na 55,4 %. Zanimivo je to zelo podoben rezultat, kot ga je imela Janševa vlada pred dvema letoma.

Kritične ocene o delu vlade so večinsko prisotne tudi v »stranki neopredeljenih«, ki je s svojim 34,4-odstotnim deležem trenutno najmočnejša politična stranka med volilci, ki ne vedo povedati, koga bi volili. Med vprašanimi je 52 % takih, ki sodijo, da je vlada neuspešna (četrtina jih meni, da je uspešna). Med volilci vladnih strank je največ kritičnih do dela vlade v SD (28 %). Nadpovprečen delež navedb, da je vlada neuspešna, so prispevali mladi, moški in prebivalci ruralnih predelov.

Vodilna opozicijska stranka in sploh vodilna politična stranka ostaja SDS. Volilna podpora tej stranki se zadnje tri mesece vrti okoli 22 odstotkov, kar v strukturi opredeljenih volilcev pomeni 37-odstotni delež. SDS je mejo 30 odstotkov opredeljenih glasov prvič prestopila marca lani, ko je imela za sabo 34-odstotni delež opredeljenih volilcev, GS pa 37-odstotnega. Od takrat do danes se SDS pod mejo 30 % ni več spustila, GS pa je zdrsnila na današnjih 25 % opredeljenih.

Zabeležiti pa velja, da polovico opredeljenih volivcev v kvoti »ostali« v podatkih Ninamedie predstavljajo volivci tretje pomladne stranke, SLS.

Sestavljanje vlade ostaja nemogoče

Glede na podatke obeh januarskih merjenj javnega mnenja pa ostaja potencialno sestavljanje vlade nemogoče, saj obe najverjetnejši koaliciji ostajata pri 44 glasovih v parlamentu. Sledenje vedno znova služi kot opomin desni sredini po potrebi tretje stranke v parlamentu.

Pred prvim letošnjim merjenjem priljubljenosti slovenskih politikov so pri Ninamedii – tako kot vsako leto doslej – prenovili nabor politikov, ki na začetku leta vstopajo v ocenjevanje priljubljenosti. Anketirance so pozvali, naj navedejo do tri politike, ki jih najbolj cenijo. Izbirali so lahko med aktivnimi politiki, ki profesionalno opravljajo to dejavnost (poslanci, komisar, ministri, predsedniki parlamentarnih strank in župani).

Prvih 22 največkrat navedenih so uvrstili v nabor ocenjevanih osebnosti, nato so anketiranci vsako od njih ocenili z ocenami od 1 do 5. Vsi politiki januarskega merjenja priljubljenosti so bili ocenjeni slabše kot decembra, le Janez Janša je prejel boljšo oceno kot prejšnji mesec, Matej Tonin pa enako. Slabše kot ob koncu leta sta bila ocenjena tudi tedaj vodilna Nataša Pirc Musar in Anže Logar, a slednjemu se je ocena poslabšala za malenkost manj kot prvi, zato se je Logar za las prebil na čelo razpredelnice.

Ljudmila Novak je tretja, pred Vladimirjem Prebiličem. Tanja Fajon, Matjaž Han, Zoran Jankovič in Urška Klakočar Zupančič so obdržali decembrske pozicije. Največji skok na razpredelnici pa je naredil Janez Janša – decembra je bil na štirinajsti stopnički, zdaj je na enajsti.

Pri samem dnu razpredelnice so Dominika Švarc Pipan, Franc Bogovič in Asta Vrečko, družbo najbolj priljubljenih pa zapuščata Miha Kordiš in Luka Mesec. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Matej Tašner Vatovec in Jožef Horvat, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.