Anže Logar za Večer: Katarze po bančni luknji ne bo
"Slovenija te domače naloge ni naredila, kot bi jo morala," o podatku Eurostata, da je Slovenija v EU še vedno rekorderka po deležu slabih posojil, za Večer pravi poslanec SDS Anže Logar, predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu,
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
"Specifika slovenskega bančnega sistema so bile podružnice, ki sta jih NLB in Nova KBM imeli po Balkanu in drugih evropskih državah," pojasnjuje, "Bistveno so prispevale k velikosti bančne luknje, niso pa bile zajete v sanacijo 2013."
"Dejstvo je tudi, da se je Slovenija sanacije in prestrukturiranja bank lotila relativno pozno, bistveno kasneje kot druge države, ki jih je udarila finančna kriza," še navaja.
"Glavni vzrok za bančno luknjo je pomanjkanje vladavine prava," komentira dogajanje v slovenskih bankah do leta 2013, "V Sloveniji namreč ni prišlo v zavest, da morajo biti vsi tisti, ki kršijo pravila in zakone, slej ko prej odkriti in ustrezno kaznovani."
Omenja tudi korporativno kulturo, ki se je oblikovala v bankah in je dopuščala kohabitacijo slabih praks. "Slabih praks ni nihče preganjal, niso jih odkrivale notranje revizije, niso jih sankcionirale uprave ne preiskovali nadzorni sveti, dolga leta ni reagiral niti regulator."
Toda kljub pretresu slovenskih bank leta 2013 pravi, da do katarze še ni prišlo in da se je stari sistem zgolj prilagodil in funkcionira naprej. "Na Islandiji so odgovorni za bančno luknjo odgovarjali, pri nas pa smo dali le denar, ne da bi kdo moral odgovarjati. Islandsko gospodarstvo danes raste nekajkrat hitreje od slovenskega - v zadnjem četrtletju lanskega leta za 10 odstotkov," dodaja.
Celoten intervju si lahko preberete v Večeru.
Povezani članki
Zadnje objave
30. shod za zaščito pitne vode: danes ob 14.30 pred Ljubljanskim magistratom
20. 4. 2026 ob 10:34
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Med čakanjem na nadaljevanje vojne ali pogajanj se eksekucije v Iranu nadaljujejo
19. 4. 2026 ob 22:01
[Gledali smo] Najboljši film o Bernardki
19. 4. 2026 ob 19:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Dušan Merc: Slovenska šola je zašla v slepo ulico
20. 4. 2026 ob 9:00
Hlinjenje: vljudna laž sodobne družbe
20. 4. 2026 ob 6:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.